Nie decata donekade ne bevme obi~ni deca: vo na{ite detski psihologii ne samo {to vibriraa raska`uvawata od babi, dedovci i roditeli za nesre}ite na na{iot narod organizirani od strana na bliskite i dale~nite tu|inci tuku i spomenite od fa{isti~ko-nacisti~kata okupacija bea presni: od edna strana hitlersko-balisti~kata, a od druga makedonskite partizani.

Tie dramati~ni nastani se slu~uvaa re~isi pred na{ite o~i i logi~na posledica be{e mnogu rano da staneme svesni za na{eto ~lenstvo vo makedonskata nacija.

Vo osnovnoto u~ili{te u~itelot ponekoga{ me bira{e, zaedno so drugite deca da u~estvuvam vo izveduvawe na kusi piesi, inspirirani od narodnoto tvore{tvo ili da recitirame poemi za vreme na nekoi sve~eni nastani pred roditelite. Taka zapo~na moeto, vo prvo vreme konfuzno interesirawe za poezijata i prozata koe prodol`i vo slednite godini vo gimnazijata, voglavno naivno i neve{to, na raskazi i "pesni".

MELVIL: Ne, zaradi subjektivni i objektivni pri~ini, bidej}i poteknuvam od, za makedonski, "vardarski" uslovi, imotno semejstvo, vo osnovnoto u~ili{te dve - tri od drugar~iwata, pou~eni od vozrasnite, ne me sakaa, a sinot na eden komunisti~ki minister gi organizira{e protiv mene.

Vo toj period moja sou~eni~ka be{e i Marija Andonova, }erkata na na{iot prv pretsedatel ^ento, semejstvo koe isto taka do`ivea gor~liva sudbina.

Podocna, vo gimnazijata ima{e nekolku provokacii taka{to i nekoi od profesorite - komunisti "ne me nosea vo srceto". Me|utoa, nitu toga{, pa nitu koga bilo podocna, stanav zaradi tie pojavi antikomunist, bidej}i preku ~itawe literatura i so zdobivawe `ivotno iskustvo soznav deka na{ata nacija nemala izbor, re~isi bila prisilena da se orientira kon komunizmot zaradi o~ajnata sostojba vo koja ja turna genocidot izvr{en vrz nea od strana na sosedni, a i podale~ni, kolku bezmilosni tolku i kusogledni "diplomacii".

No, sogleduvav i deka momentalno ne e tolku lo{ata politi~ka ideologija - kapitalisti~kata, koga-toga{ }e nadvladee, a utre {to }e se pojavi vo taa smisla, toa e drugo pra{awe na koe odgovorot ne mo`e da bide nitu kratok nitu ednostaven.

MELVIL: Makedonija ja napu{tiv na vozrast od 19 godini i ottoga{ neprekinato `iveam vo stranstvo, so nekolku relativno kusi prestoi vo tatkovinata. No, na taa vozrast jas bev sosema izgraden kako Makedonec , i nitu sakav i nitu mo`ev da ja izgubam taa svest i na{iot ubav svetikirilometodiev jazik, a vo nekoi svoi delovi i jazik na Filip i Aleksandar Makedonski kako i na carot Samuil.

No, ona {to mene prete`no me interesira{e be{e, ako taka mo`am da se izrazam, dokumentarnata strana na pi{anoto, svedo~eweto za ona {to go gledav okolu sebe. Bev opkru`en od lu|e - begalci od razli~ni dr`avi, na koi treba da gi dodadam i ~isto "ekonomskite emigranti" od nekoi posiroma{ni zapadni zemji, kakvi {to se Italija, [panija, Portugalija. Po beskrajni no}i i pro{etki lu|eto mi se doveruvaa, nekoi pla~ea kako deca, drugi bea polni so nade`, begaa od sega{nosta vo idninata, i sosema prirodno se obiduvav da bidam nivni portparol, da ka`am ne{to za niv na moj na~in, so moi zborovi, makar i upotrebuvaj}i go prvoto lice ednina.

Nekoi od moite knigi gi napi{av direktno na francuski jazik so cel da se pooddale~am od tatkovinskite pasii koi nekoga{ vo stranstvo mo`at da pridobijat donekade forma na opsesija: ~ovek stanuva i legnuva so Makedonija vo srceto i glavata, a toa mo`e da mu go pomra~i zdravoto i trezveno rasuduvawe, a spokojnoto i studeno rezonirawe sekako e podobro vo ramkite na edna patriotska dejnost bilo taa da e od kni`even ili drug karakter.

MELVIL: Da, takvata reakcija e prirodna. Za sebe mo`am da re~am deka sum svesen za dobrite i lo{i strani na tatkovinata i na nejzinite `iteli. Lo{ite strani bolat, ~ovek bi sakal tatkovinata i nejzinite `iteli da bidat sovr{eni, "bez gre{ka", no sovr{enstvoto ne postoelo, ne postoi nikade i kaj nikogo, i nikoga{ nema da postoi. S# e relativno. Koga nekoj ne{to saka, objektot na taa qubov treba da se zeme takov kako {to e, so svoite dobri i lo{i strani, no toa ne zna~i deka ne treba da se dejstvuva vo smisla na podobruvawe i sigurno e deka Makedonija i Makedoncite se nao|aat na pat koj vodi kon podobruvawa na site segmenti.

MELVIL: Takvite manifestacii se vistinski blagoslov i za onie koi u~estvuvaat, i za zemjata vo koja se organiziraat. Poezijata e integralen del od aktivnostite na ~ove{tvoto. Taa, kako i drugite vidovi na umetnost e zaedni~ki jazik {to gi zbli`uva narodite i individuite, gi oblagoroduva, gi naklonuva kon nekoi razmisluvawa, im ovozmo`uva da spodeluvaat zaedno nekoi emocii. Makedonija so pravo mo`e i treba da bide gorda so svoite "Stru{ki ve~eri na poezijata", {to e edna eminentna i retka manifestacija od toj tip, koga istata se pogledne pod svetlinata na pove}e aspekti.

Mi izgleda mnogu pozitivno toa {to Ministerstvoto za iseleni{tvo se stremi so taa manifestacija, i so nekoi drugi {to se odr`uvaat vo istiot leten period, da povrze lu|e koi pi{uvaat vo dijasporata. I preku takvata praktika se konstatira deka ne{to se menuva kon podobro vo Republika Makedonija.

MELVIL: Koga vardarskiot del od Makedonija stana suverena dr`ava si rekov, i izjaviv, deka Makedonija se najde na dobar pat, a posledi~no i drugite balkanski narodi. Ne e mo`no da se razmisluva za podobra idnina na balkanskite dr`avi bez Makedonija, poglednata i istoriski i geografski. Sosednite dr`avi na Makedonija imaat potreba od dobri Makedonci, a ne od lo{i Albanci, lo{i Bugari, lo{i Grci ili lo{i Srbi. Ova e o~igledno, no o~igledno ne e ona {to ~estopati lu|eto go sogleduvaat, tuku baraat daleku ne{to {to vsu{nost "im e pod nosot".

MELVIL: Takvi lu|e, ma`i i `eni, imalo i ima. Vsu{nost, stanuva zbor za nova makedonska epopeja, po Vtorata svetska vojna. Koga rabotite }e se dekantiraat vo podale~na idnina, }e se vidi poto~no koj bil koj i koj kolku storil. Me|utoa, verojatno e deka za nekoi patriotski akcii nikoga{ ni{to nema da se doznae, bidej}i ili deloto }e ostane nepoznato ili negoviot avtor. Sekoj na svoj na~in donesuva po eden kamen vo temelite na idninata na Makedonija. Nekoi lica od skromnost ili zaradi drugi pri~ini sakaat da ostanat anonimni. Kako i da e za nekoi raboti }e se izjasni podale~nata idnina koga dene{nite pasii }e se spu{tat i }e mo`e da se zboruva spokojno i da se donese objektivna ocenka.

MELVIL: Neosporno e deka ima, no koi se granicite, dokolku postojat, ne znam. Mnogu e dobro {to postoi slobodna kritika, oti bez nea nema napredok. Sepak, }e re~am deka i sistematskata kritika, kritika za kritika e negativen fenomen. Kako {to se znae da se kritikuvaat lo{ite pojavi, treba da se pofaluvaat dobrite. Sekoj ~ovek ima pove}e ili pomalku potreba da bide pofalen koga napravil ne{to dobro, mas-mediumite bi trebalo da go objavat toj fakt. Velej}i go ova, se razbira, mislam na realizacii so op{testvena, politi~ka, kulturolo{ka va`nost. So ova ne mislam na praktikata od ednoumieto koga caruva{e edna bezvkusna i bezmirisna frazeologija {to ne se bazira{e na objektivni kriteriumi, tuku na re`imskite potrebi.

MELVIL: Mislam deka e ubavo da se biraat imiwa od Makedonija me|u niv ima nekoi koi odigrale va`na rolja vo na{ata istorija. Nekoi tvrdat deka imeto na eden ~ovek samoto po sebe nosi nekoi kvaliteti {to se povrzani so toa ime. Vo toa mo`ebi ima del vistina, no toa ne e nau~no doka`ano. Ona {to mi izgleda presudno, sepak ne e imeto i prezimeto na eden ~ovek, tuku negovite partiotski i ~ove~ki kvaliteti. Eden zapaden diplomat mi raska`uva{e deka poznaval slu~ai kade Grci, skrieni pod stranski imiwa vr{ele "gr~ka" propaganda, pa duri pi{uvale i objavuvale lagi vo vrska so Balkanot, istorijata itn.

Jasno e deka stranskiot ~itatel }e ima tendencija da veruva pove}e na lice ~ie ime i prezime mu se bliski, otkolku nekomu ~ie ime ne e sposoben nitu da go pro~ita, a u{te pote{ko i da go izgovori.

Vo vrska so ova bi sakal da spomenam deka po praktikata na nekoi "Jugosloveni" se pi{uvaat knigite na stranski jazici "jugoslovenskite" imiwa po "jugoslovenski" pravopis. Po taa jugomoda trgnale i nekoi Makedonci. Jas, kako preveduva~, sosema sum protiv takvata praksa i privrzanik sum na ruskata transkripcija: sporeda pravopisot na dadeniot stranski jazik, fonetski, za lu|eto da nemaat te{kotii da gi pro~itaat.

MELVIL: Pi{uvam za svoe li~no zadovolstvo. No, pi{uvam i zatoa {to mislam deka e potrebno nekoi misli i emocii da se spodeluvaat so drugi. Pi{uvam i zatoa {to mislam deka misijata na sekoj ~ovek e na eden ili na drug na~in da doprinesuva vo ramkite na ona {to mu e vozmo`no za svojot narod, no i za prijatelstvo i zbli`uvawe na site narodi na svetov.