Ne znam kako vie go razbirate i izgovarate ovoj zbor, {to ne e ni zbor, tuku niza od tri ednorodni, mnogu "veseli" i prodorni samoglaski i samo edna "temna", mnogu zatvorena soglaska. Vo toj zbor e cel eden `ivot, kolku i da trae. Nema ~ovek koj koga }e se rodi najmalku edna{, a najmnogu "iljadapati" nema da go upotrebi, pred sebe, pred drugite i pred Gospod.

So "aah" ~ovekot se ra|a, so "aah" i umira... "Aaah" e znak na uspeh i znak za neuspeh. "Aaah" e kaewe i me~taewe!

Generalite, vojnite gi po~nuvaat i zavr{uvaat so "aah" zatoa {to }e se slu~i toa {to mora da se slu~i, isto kako i emigrantite koi morale no i ne morale da pobegnat od svojata tatkovina, za da `iveat vo tu|a.

Pjotr Levicki e Rusin vo Francija. Se sretnavme slu~ajno vo Lajpcig na ulica "Got {al {trase", vo domot na Franc Bidmajer, na neformalen razgovor. Toj be{e obi~en pomo{nik-trgovec na glavniot trgovec Mi{el [atoa, od Lion.

Ne sum jas Pjer, tuku Pjotr, re~e francuskiot Rusin. Me prekrstija i sega se ~uvstvuvam tu|o, nesigurno, pomalku mizerno, kako i {to `iveam daleku od matu{ka Rusija.

Vo o~ite mu pro~itav deka deimenuvanite navistina ne se mnogu radosni i sre}ni lu|e. Toa e kako da mu go smeni{ imeto na dabot, na lavot, na kralot.... Nikoj ni{to nema da ti re~e, ama ni ti nema da go prepoznae{ nego, ni toj tebe, oti dabot e dab, kako {to e lavot lav i kralot, kral. Na |ubri{teto od noviot svet identitetot stanuva "krntija", potekloto se gubi, a izvornoto seknuva. So imeto se odbele`uva nepre~ekorlivosta na pragot na li~nata i zaedni~ka sudbina.

Se pla{am nekoi jabanxii na{ite deca da ne po~nat da gi prekrstuvaat od Ani i Sirmi, od Trajanki i Nevenki, od Altanki i Biserki, vo Firomki i Bajramki. Iako znam deka dobro vospitaniot svet, treba da te vika taka kako {to }e mu se pretstavi{ pri zapoznavaweto, a ne kako {to saka toj da te vika.

Eden stropjak, mariovec, star mudrec, potpren na obi~en stap mi raska`uva za minatoto. Jas go vra}am vo sega{nosta i mu velam: oti pobegna sin ti od selovo? Se zaduma, pogledna nekade otsutno vo ormanot i re~e:

Taa e dolga i {iroka, ama jas }e ja skusam... Pobegna oti ne bil za ovde, ama ne bil ni moj, ni od starava!

Kolku se bore{e da go zadr`i{?

- So kogo , veli mariovecot. Toj ve}e re{il da ja drapne. A, i nie ovde ne sme mnogu nau~eni na borba. Ako saka{ sedi, ako saka{ usvet vati. Taka mi velea mene, taka im velam i jas!

Borbata za semejstvoto, borbata za seloto, borbata za gradot, a najmnogu borbata za tatkovinata, po praviloto na insinkt, se nasleduva, a ne se ottu|uva.

Na edna emisija na Makedonskoto radio slu{am traktat za begaweto na mladi makedonski umovi vo svetot. Analogijata veli deka e najnormalno najdobrite od malite dr`avi, da begaat vo najgolemite. Da, ama i Rusija e golema dr`ava, no ne sum ~ul vrven um od Amerika, da pobegne vo Rusija za pobogata i posigurna egzistencija.

Zna~i, ne{to ne e vo red so "redot vo dr`avata" od Stojan Andov, kako pozajmen naslov, da mo`e i da saka [vajcarija da gi primi site koi pretendiraat na ovaa zemja, na Alpite nema da ima mesto ni za edna krava!

Sega duri mo`am da go razberam stropjakot od Mariovo: "... Ako saka{ sedi, ako saka{ usvet vati"!

Ovde ili se sedelo (so skrsteni race) ili usvit se fa}alo. Ne me ~udi zdodevnata, pomalku sofisticirana i licemerna kampawa na na{ite pretsedatelski kandidati, a nekoi od niv pove}e i ne se kandidati. Narodot brzo }e gi zaboravi, kako {to brzo i bu~no mu "vlegoa" vo u{ite na po~etokot od kampawata.

Borbata za Makedonija e ve~na borba. Taa e da se bide ili da ne se bide, borba za imeto, borba za lu|eto, borba za poubaviot i posigurniot `ivot. Vo ovoj moment, prioritet na site borbi e borbata za imeto na Makedonija. Ostavete ja taa u~tivost na gostite {to ni doa|aat doma i {to n# narekuvaat Makedonci i Makedonija, iako dodu{a vo ne mnogu dale~no minato ni se slu~uva{e i toa, da bideme "va{ata dr`ava" i "va{iot narod".

Vo strazbur{kata nomenklatura, briselskata arhiva i OON-skiot imenik nie sme toa {to sme... Nie sme ednostavno FIROM! Zarem i toa }e ostaname?

Mo`eme s#, no bez imeto ne mo`eme ni{to. ]e talkame kako izgubeni, kako nepostoe~ki, kako otfrleni. Nexipi predvreme ni nametna "da sme go priznaele Kosovo" koga ve}e nikoj na svetot ne go priznal, a toj odvreme navreme, {tom }e "vleze vo {emata", tuku }e "podvikne": BJRM, kolku da ne potseti, kako "prstot na Sokrat", demek "berete um"! Toa }e go pravat i drugite {tom nema da im bideme po volja, bez isklu~ok.

A, na Makedonija vo ovoj moment, sega, neodlo`no i so site raspolo`ivi sili, zaedni~ki kako nikoga{ dosega i e potrebna taa borba za imeto. Svetot znae i }e priznae deka sepak ni "Cezar ne e nad - gramati~arite"!