|
Na{ komentar BITKATA DOPRVA PO^NUVA Pi{uva: Dragi IVANOVSKI
U verlivo vodstvo na pretsedatelskiot kandidat na SDSM Tito Petkovski vo prviot krug na vtorite pretsedatelski izbori vo nezavisna i suverena Republika Makedonija, vo ramnopravnata bitka so ostanatite pretendenti za najvisokata politi~ka funkcija ve}e po vtorpat doka`a deka politi~kata artikulacija na glasa~ite i nivnata demokratska opredelenost i visoko nivo na politi~ka kultura, kriti~nost i analiti~nost e i }e bide nepremostliva bariera na site onie politi~ki li~nosti koi }e se obiduvaat da stanat narodni tribuni i voda~i samo so gola retorika i demagogija, bez da napravat re~isi ni{to za podobruvawe na podolgo vreme prisutnite problemi vo ekonomijata i politi~kite sferi vo dr`avata. Poprosto re~eno, glasa~ite i ovoj pat ja kaznija vladeja~kata partija VMRO-DPMNE za site onie ne{ta {to taa gi napravi nasproti voljata na narodot samo necela godina po uverlivata pobeda na lanskite parlamentarni izbori. Tokmu toga{ glasa~ite za prvpat ja kaznija SDSM, simnuvaj}i ja od politi~kata vlast zaradi brojnite aferi so {teda~ite, la`nata privatizacija i te{kata kriza so nefunkcioniraweto na stopanstvoto, nevrabotenota, demokratijata i sl. No, ne se raboti samo za klasi~noto pravilo "narodot ja kaznuva vlasta" tuku, bi rekle, i za golemo otstapuvawe na vladeja~kata partija od sopstvenata programa ili sproveduvawe na sosema sprotivni zalo`bi koi ja dovedoa do somnenie osnovnata platforma na formiraweto i deluvaweto na VMRO-DPMNE od 17 juni 1990 godina navamu. Kako inaku bi ja objasnile pobedata na Tito Petkovski so ogromna prednost koja ne ja o~ekuval ni samiot toj, nitu negoviot [tab, ako se znae deka po pravilo vladeja~kata partija vo site izbori, na dr`avno ili lokalno nivo, odnapred ja ima prednosta vo mo`nostite na sopstvenata promocija so vpregnuvawe na site ministri i funkcioneri, sponzori i pari vo kampawata, zaedno so prednosta vo sredstvata za masovna komunikacija koi se nao|aat pod nejzina kontrola i sl.
VO MAKEDONIJA POBEDUVAAT IDEITE NA ISTORISKOTO VMRO Kandidatot na VMRO-DPMNE Boris Trajkovski, vsu{nost na vakov na~in ja plati smetkata, ni kriv ni dol`en, za desetmese~nite proma{uvawa na liderskiot tandem Georgievski-Dimovska koi ozra~eni od isto~nata pozitivna energija, za~ekorija po pati{tata na van~omihajlovizmot, sozdavaj}i po~va za kantonizacija na Makedonija, so koaliciraweto so Xaferi- Ta~i na koi im ja podarija vlasta vo Tetovo, Gostivar, Debar, @upa i drugi delovi od Makedonija "otade Grup~in". Zarem visokoumniot Izboren {tab na VMRO-DPMNE na ~elo so Du{ko Kadievski misle{e deka makedonskiot narod ne mo`e da ja razbere plitkoumnata antimakedonska politika na ministerot za kultura Dimitar Dimitrov koj so proyirni postapki ja ispogani manifestacijata "Ohridsko leto" na ~ie ~elo privremeno go postavi studentot od Sofija Vlado Trenevski so efemerna uloga za otstranuvawe na pretsedatelot na Republikata od taa najgolema makedonska kulturna manifestacija, na koja me|u pokanetite gosti najvisoka funkcija ima{e bugarskiot potpretsedatel, koj im dodeli 400.000 germanski marki na bugarski re`iseri ili scenaristi seedno, a ja osakati (finansiski) manifestacijata so pove}egodi{na tradicija kako {to e Seminarot za makedonski jazik i kultura vo Ohrid ili Skopskiot xez - festival, a da ne zboruvame za "kadrovskata"politika so bugar~eto Mladen Srbinovski kako direktor na Univerzitetskata i nacionalna biblioteka. Ili, najnovata afera na ministerot za obrazovanie Nenad Novkovski so kupuvaweto na glasovi od turskoto malcinstvo za smetka na voveduvaweto na turski jazik vo nastavata za decata na Makedoncite so islamska veroispovest, ili voodu{evuvaweto na premierot od bugarskite podaroci vo vid na tenkovi i topovi so muzejska vrednost ili osuduvaweto na "separatistite" od OMO "Ilinden", OMO "Ilinden-Pirin koi ve}e uspevaat da vlezat vo vlasta vo pirinskiot del; otka`uvaweto od makedonskoto nacionalno malcistvo vo Bugarija za da mo`e taa nepre~eno da gi osvaruva svoite akcii za vlez vo evropskite strukturi, EU, Sovetot na Evropa, NATO i sl.; prifa}aweto na potpi{uvawe na dogovorite so Bugarija so koristewe na klauzulata za upotreba na jazikot spored Ustavot, so {to makedonskiot jazik generi~ki se otfrla od makedonskoto vekovno bitisuvawe i se pretstavuva kako promenliva institucija i niza drugi antimakednski dejanija. So eden zbor, VMRO-DPMNE so toa se najde vo }orsokak ~ij izlez e ili vonreden kongres na Partijata vo koja 97 % od ~lenovite se ~esni makedonski patrioti, a samo 3% van~omihajlovisti ili bugarofili od koi pove}eto vo rakovodnite vrhu{ki na kujnata na Dosta Dimovska koi si ja pejat pesnata "^akam te da dojde{". Sedej}i vo ministerskite fotelji na Vladata, ozra~enoto so probugarska energija rakovodstvo na ~elo so Georgievski-Dimovska se ponadeva na kratko deka }e mo`e u{te edna{ da go izla`e makedonskiot narod kako {to toa go napravi lani, govorej}i mu "ona {to saka da go slu{ne", kako {to vele{e toga{ Q.G.
GOLEMIOT " COME BACK" NA TITOOna {to go nema{e kaj nekoga{nata najnacionalna partija, glasa~ite go najdoa kaj Tito Petkovski koj im pora~a deka ne postoi cena {to bi ja platil za da se otka`e od makedonskiot jazik, deka nema da tolerira i da se soglasi so scenarija za pravewe od Makedonija dvonacionalna dr`ava; deka vo odnosite so sosedite vo nieden moment ne treba da se doveduvaat vo pra{awe nacionalnoto dostoinstvo i dr`avnite interesi; deka e protiv priznavaweto na Kosovo kako nezavisna dr`ava, bidej}i toa bi bilo katastrofalno po Makedonija, zatoa {to sledniot ~ekor bi bil razgraduvawe na na{ata zemja; deka nema da gi primi akreditivite na tajvanskiot ambasador i nema da dozvoli avanturi od tipot na Tajvan zatoa {to na{eto mesto ne e vo Azija, tuku vo Evropa; deka do EU i NATO }e se pribli`ime otkako prethodno }e gi sredime vnatre{nite sostojbi vo zemjata itn. Ogromnoto vodstvo na Petkovski e iznenaduva~ko, posebno ako se znaat site proma{uvawa na negovata partija SDSM vo tekot na vladeeweto od 1992-1998 god. vo ekonomskata sfera koi{to narodot o~igledno mu gi prosti, ocenuvaj}i ja politikata na koalicijata VMRO-DPMNE-DA-DPA kako pogolema opasnost po makedonskoto bitie koja te{ko mo`e da se sanira kako {to toa mo`e da se pravi, na primer, so ekonomskata sostojba.
TRGOVIJATA SO ALBANSKITE GLASOVI KAKO BUMERANG Ovie izbori poka`aa deka i albanskite politi~ki partii vo Makedonija se nao|aat vo sostojba na konflikt, iako za niv re~isi do v~era se misle{e deka vo posleden moment mo`e da gi obedini "golemoalbanskiot" nacionalen interes. Se soglasuvaat vo mnogu ne{ta, sakaat da stanat konstitutiven narod, baraat sopstven dr`aven univerzitet vo Tetovo, sakaat federalizacija i sl., no sepak se obvinuvaat deka ednite rabotele po scenario na Slobodan Milo{evi}, a drugite po scenario na totalitarizmot na Frawo Tu|man! I niv izgleda deka gi zafa}a branot na pluralizmot i deka s# pove}e go popolnuvaat prostorot za homogenizacija pod pla{tot na verata, bidej}i vidoa deka u~estvoto vo vlasta zna~i privilegija, mo} i mo`nosti! Kandidatot na DPA, Muarem Nexipi najavuva pravewe na trgovska zdelka so sopstvenite glasovi koi bi gi dal na Boris Trajkovski, bidej}i negoviot rival Tito Petkovski bil ist kako Kiro Gligorov! No, {to }e se slu~i? Eventualnoto obznanuvawe na takvata trgovija bi zna~elo me~ so dve ostrici, bidej}i glasa~ite od albanskoto etni~ko poteklo ne gi sledat bez pogovor nivnite partiski lideri, pa ne e verojatno deka }e glasaat za kandidatot na VMRO-DPMNE ~ii ~lenovi na fudbalskite stadioni s# u{te ja peat pesnata "Neka razberat kletite [iptari, makedonsko ime nema da zagine"! Od druga strana, takviot eventualen poteg na VMRO-DPMNE }e mu pomogne na SDSM da ja zajakne sopstvenata novopatriotska uloga i da se stavi iscelo vo borbata za za~uvuvawe na makedonskite nacionalni interesi i na takov na~in da gi privle~e levi~arite od DA na Tupurkovski i re~isi site ~lenovi na LDP ~ij kandidat e Stojan Andov koj, isto taka, vo kampawata nastapi so nacionalna programa, no za `al, bez golem uspeh, iako osvoi dvapati pove}e glasovi od negovata partija LDP na lanskite parlamentarni izbori. Vpro~em, i poslednoto intervju na s# u{te aktueleniot pretsedatel Kiro Gligorov za agencijata AP svedo~i deka toj bil naiven koga veruval deka Makedonija bi mo`ela da stane model na etni~ka tolerancija vo eden etni~ki netoleranten region, vo koj "site na{i sosedi s# u{te `iveat vo nivnite soni{ta za golemi dr`avi", "site nacii s# u{te se grupirani zad nivnite nacionalni lideri i ni{to se nema promeneto", veli Gligorov, kako rezime na seto ona {to neuspe{no go promovira{e i turka{e Makedonija da ja napravi multinacionalna, multikulturna i multireligiozna dr`ava, bez ogled na debeloto iskustvo {to Me|unarodnata zaednica go stekna po Libanskata gra|anska vojna ili so s# u{te sve`iot primer so bosanskata tragedija. Zatoa, kako rezime na ona {to se slu~uva{e vo prviot krug na pretsedatelski izbori vo Makedonija u{te edna{ }e povtorime: Pobedi nacionalnata opcija na istoriskoto VMRO, iako odbraneta od makedonskata levica! |