VERATA NA[A RISJANSKA

SLAVNATA PREPODOBNA PARASKEVA - PETKOVDEN

Pi{uva: Axika @ivanka FILIPOVSKA

Postojat tri svetitelki so isto ime Paraskeva - Petka. Rodeni se vo petok i zatoa go dobile toa ime. Prvata svetitelka e sveta prepodobna m~-ca Paraskeva. Nejziniot spomen se proslavuva na 26 juli/8 avgust. Vtorata e sveta ma~enica Paraskeva, ~ij spomen se proslavuva na 10 noemvri/28 oktomvri. Tretata svetitelka so imeto sveta prepodobna Paraskeva -Petka Trnovska e najpoznata vo svetot i Bog ja oven~al so golema ~est i slava. Svetata pravoslavna crkva go praznuva nejziniot spomen na 14 oktomvri, odnosno na 27 oktomvri po nov kalendar. Rodena e vo gradot Epivat vo Trakija, me|u Silimvrija i Carigrad, na bregot na Sredozemnoto More. Poteknuva od pobo`ni roditeli. U{te mala vr{ela milosrdni dela. Nejziniot brat Evtimie se zamona{il, a podocna stanal episkop Maditski. Prep. Paraskeva, po smrtta na nejzinite roditeli, zaminala na poklonenie na svetite mesta vo Carigrad i vo Svetata Zemja, kade {to gledaj}i gi Bo`jite neobi~ni dela so svoi o~i, so prosveten razum go sfatila "Bo`jiot ve~en plan za spasenieto na ~ove~kiot rod preku verata vo negoviot sin, Isusa Hrista", i cvrsto re{ila da ostane vo Svetata Zemja, vo Jordanskata suva i `e{ka pustina, kade {to dolgi godini `iveela strog podvi`ni~ki `ivot.

Taa gi otkrila i iskinala |avolskite zamki, go pobedila najgolemiot neprijatel na ~ove~kiot rod, za{to silno veruvala vo Boga i seta nade` i bila vo nego.

Kolku vreli pokajni~ki solzi se proleale niz nejzinoto lice molej}i se za sebe i za svetot, samo semo}niot Bog znae: "Solzite moi bea leb za mene, dewe i no}e..". Bog gi is~istil site nejzini gre{ni misli i `elbi. Satanata izgubil, bil porazen. Sv.prep. Paraskeva stanala verna Bo`ja sluginka. Ni{to ne ja pla{elo, ni studot, ni najgolemite `e{tini, ni gladot, ni stradawata, ni zverovite, ~ekorej}i po vreliot pesok vo iskinata obleka, so otkrieni ramewa i bosi noze, po~uvstvuvala deka tovarot na ple}ite od grevovite potpolno go snemalo. Vo nea zra~ela najubava svetlina. Po~uvstvuvala deka ne e sama, vo nea e nekoj so neizmerna Bo`estvena sila, koj{to & pomagal da gi izdr`i podvizite.

"Hristos se vselil vo nea, so Otecot i Svetiot Duh i prebivale vo nea kako vo Sveta svoja crkva". Pred smrtta, Bo`jiot angel ja izvestil da se vrati vo rodniot grad, kade {to }e go napu{ti zemniot `ivot: "Ostavi ja pustinata i vrati se vo svojata tatkovina; tamu e potrebno da go ostavi{ svoeto telo na zemjata, a so du{ata da premine{ kaj Gospoda".Se vratila vo Epivat kade {to po`iveala bogougodno u{te dve godini, a potoa po~inala. Prepodobna majko Paraskevo, ti be{e `elna da go slu{ne{ Bo`jiot glas, da ja vidi{ neiska`anata Bo`ja krasota, i Bog koj premnogu te zasaka, taa `elba ti ja ispolni: "Du{ata moja `eduva za silniot i `iviot Bog; koga }e dojdam i }e se javam pred liceto Bo`jo?" Troparot, himnata na tvojot `ivot, niz site vekovi, na site generacii, najubavo ni zboruva za toa, dostojno slavna Paraskevo:

".. .I sega vo nebesnite dvorovi so mudrite devojki, stoej}i pred Hrista, moli se za nas koi go po~ituvame tvojot svet spomen". Hrabrata devojka, prep.Paraskeva, stoi pred Hristoviot prestol zaedno so mudrite devojki, zo{to ostana ve~na ~ista nevina devojka, so ~isto srce i pre~ist um, ~ista du{a i stana Hristova nevesta. Se upokoila vo 11 vek. Nejzinoto telo bilo pogrebano vo blizina na morskiot breg. No, po izvesno vreme, `itelite na Epivat, na istoto mesto go pogrebale i raspadnatoto telo na eden mornar. Sv.prep .Paraskeva na son mu se javila na Hristolubiviot Georgie: "Pobrzaj da gi zeme{ moite mo{ti i da gi izlo`i{ na dostojno mesto, ne mo`am pove}e da ja trpam smrdeata od toj trup". Nabrgu so golema i tor`estvena sve~enost, teloto na svetitelkata bilo otkopano i "svetite mo{ti bile sve~eno polo`eni vo crkvata na sv.ap.Petar i Pavle. No, vo 1238 godina, blago~estiviot bugarski car Jovan Asen II, so cel svetite mo{ti da gi oslobodi od racete na tiranskata vlast na krsta{ite, uspeal tie da bidat preneseni vo negovata prestolnina Trnovo i polo`eni vo pridvornata crkva. No, koga Trnovo padnalo pod turska vlast, ~esnite mo{ti na prep.Paraskeva bile preneseni vo Vla{ko, jugozapadniot del na sega{na Romanija.Vo 1396 god., koga i Vla{ko padnalo pod turska vlast, srpskata carica Milica, go zamolila Sultanot Bajazit, da & dozvoli ~esnite mo{ti da gi prenese vo Srbija. Gi prenele vo Belgrad. No, Turcite go osvoile i Belgrad vo 1521god., za vreme na sultan Sulejman II. Toj gi zaplenil svetite mo{ti i gi prenel vo Carigrad, vo svoite palati. ^udotvornata mo} na mo{tite ja po~uvstvuvale ne samo hristijanite, tuku i muslimanite. Voznemireni od toa muslimanite, po molba na hristijanite, mo{tite in gi predale na carigradskite hristijani i tie bile ~esno polo`eni vo Patrijar{iskata crkva. Vo 1641god., blago~estiviot moldavski vojvoda Vasilie Lupul, go izmolil carigradskiot Patrijarh Partenie,~esnite mo{ti na prep.Paraskeva da bidat preneseni vo negoviot prestolen grad Ja{, glaven grad na Moldavija, I denes svetite mo{ti na golemata sv.prep.Paraskeva se nao|aat vo gradot Ja{, vo Romanija, kade {to se polo`eni vo crkvata "Tri Sveti Erarsi". Iljadnici lu|e, niz site vekovi, od celiot svet, se poklonuvaat na nejzinite sveti i neraspadlivi mo{ti. Istiot den se proslavuvaat stradawata na sv.m~-ci Nazarie, Gervasie, Protasie i Kelsie, prep.Nikola Svjato{, sv.Igwatie Agalijan, sve{t.m-~.Siluan so 40-te ma~enici. Na 31oktomvri se proslavuva i rodendenot na Antiohija, eden od 70- te apostoli sv.apostol i evangelist Luka, vistinskiot svedok za Bo`jite dela, koj li~no go gledal Isusa Hrista, ja slu{al propovedta na Evangelieto, a potoa i samiot propovedal i go seel Bo`joto seme, po Makedonija, Italij a, Dalmacija i dr.mesta.

Po~inal na 84 godini, koga zlobnite idolopoklonici "go stavija na maki zaradi Histos i go obesija na edna maslinka vo gr.Tivi Beotijska" kade {to bilo pogrebano negovoto sveto telo. Podocna mo{tite bile preneseni vo Carigrad.

Ovaa nedela, na 26-ti oktomvri se proslavuvaat i sv.m~-ci Karp i Papil.

Makedonska svetitelke - ma~eni~ke, moli go Boga, zaradi tvoite nadprirodni maki {to gi izdr`a do kraj i zaradi tvojot besmrten negnile`en venec {to Bog ti go podari za da go ukrasuva{ makedonskoto podnebje, da ni gi spasi na{ite du{i i da ja ~uva tatkovinata tvoja. Slava i veli~ie na site spomnati i nespomnati svetiteli pred Boga i celoto ~ove{tvo.