TOCINOVSKI: Periodot me|u dvete svetski vojni vo Bugarija za mnogubrojnata progresivna makedonska emigracija e mo{ne zna~ajna etapa vo koja me|u drugoto e nazna~eno vremeto na konstituirawe i afirmacija na makedonskata nacionalna misla. Vo ovaa prigoda }e odbele`ime dve bleskotni poglavja vo koi najuverlivo se izrazuvaat tradicijata i kontinuitetot, posebnosta i nepokorot na Makedonija. Toa se vesnikot-spisanie "Makedonski vesti" nelegalen organ na VMRO (Obedineta), ~ij urednik i sopstvenik e Angel Dinev i vo tekot na 1935-1936 godina izlezeni se 74 broja. Negova zada~a e "da ja pretstavuva istorijata na narodnoto makedonsko osloboditelno dvi`ewe" i tokmu toj najglasno i beskompromisno ja istaknuva tezata za samostojna makedonska nacija. Niz svojata novinarska i publicisti~ka dejnost, taa brazda najdlaboko ja zaoraa Angel Dinev, Vasil Ivanovski, Mihail Smatrakalev, Kosta Veselinov, Kiril Nikolov, Mitko Zafirovski i redica drugi predani i dosledni Makedonci.

Naskoro po prestanuvaweto, zgasnuvaweto na "Makedonski vesti", vo vtorata polovina na oktomvri 1938 godina, vo stanot na mladiot makedonski student po literatura Asen [urdov-Vedrov, na ulica "Qulin" broj 20, e odr`ano osnova~koto sobranie na Makedonskiot literaturen kru`ok. Toj postoe{e i dejstvuva{e do krajot na 1941 godina. Vo Statutot na Kru`okot, donesen vo april 1939, pi{uva: "Kru`okot e samostojna, nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli obedineti od zaedni~kata cel, da rabotat za sozdavawe na makedonska umetni~ka literatura". Toj na najubav na~in go izrazuva kontinuitetot na organiziranoto `iveewe na makedonskite tvorci od \or|ija Pulevski, Kosta [ahov i Petar Pop Arsov, Krste Misirkov i Dimitrija ^upovski i preku nastojuvawata za sozdavawe na makedonski literaturen jazik. ^lenovi na Kru`okot bile zna~ajni kni`evnici kakvi {to se Nikola Vapcarov, Anton Popov, Mihail Smatrakalev, \or|i Abaxiev, Kole Nedelkovski, Venko Markovski, Asen [urdov-Vedrov, Anton Velikov, negoviot tvore~ki del i u{te Kiril Nikolov, Todor Janev, Ivan Kereziev i Vasil Aleksandrov.

TOCINOVSKI: Knigata "Na makedonski temi" od Mihail Smatrakalev izleze od pe~at neodamna, vo izdanie na Arhivot na Makedonija i Matica makedonska. Taa doa|a posthumano kako u{te edno dragoceno svedo{tvo za Smatrakalev, eden od najistaknatite makedonski revolucionerni dejci, pisateli, novinari i publicisti me|u dvete svetski vojni koj `iveel i dejstvuval vo Bugarija. Vo prviot istoimen del od knigata se objavuvaat devet referati so koi nastapuval vo makedonskite organizacii i zdru`enija vo godinite neposredno po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, koga Pirinska Makedonija dobiva svoja avtonomija, a vo koi edinstvena tema e makedonskoto nacionalno pra{awe. Vo vtoriot del "Spomeni" pomesteni se 17 novinarsko-publicisti~ki tekstovi, a tretiot del "Dnevni~ni zapisi" donesuva 63 kratki zapisi kako svoeviden dnevnik na avtorot ottrgnati od posebnata kniga vo rakopis. Da zabele`ime deka tekstovite, kako i ilustraciite, se objavuvaat za prvpat i celokupniot materijal vo knigata e od fondot na Smatrakalev vo Arhivot na Makedonija.

TOCINOVSKI: Pogledite na Mihail Smatrakalev za makedonskoto nacionalno pra{awe se osvedo~eni niz negovoto bogato revolucionerno dejstvuvawe, posebno kako ~len i rakovoditel na VMRO (Obedineta), urednik na "Makedonska studentska tribuna", "Makedonski studentski list", "Makedonski vesti" i sekako, niz dejnosta i akciite na Makedonskiot literaturen kru`ok. Tie se samo del od organiziranite formi i sodr`ini na rabota na progresivnata makedonska emigracija vo Bugarija. Kako bele`it Makedonec dvapati e osuden na smrt. Toj sekako e eden od ogor~enite i bestra{ni borci protiv tu|ite interesi i propagandi vo Makedonija. Nejzinite neprijateli se mnogubrojni. Gi ima sekakvi i od site strani. Naj`estokite uni{tuvawa i porazi na makedonskata sila ne & gi nanese turskata vlast, tuku tie dojdoa "od bugarskite ~orbaxii, od bugarskiot impresijalizam, od bugarskata monarhija" i za niv nema merka. Toa go ~itame od negovata nova kniga "Na makedonski temi". Toa prodol`uva i do den-dene{en. Formiraweto na VMRO za bugarskiot dvorec i za al~nata bugarska bur`oazija jasno dava{e do znaewe "deka makedonskata zemja nikoga{ nema da bide objekt za zagrabuvawe od strana na bugarskata dr`ava, od strana na bugarskite imperijalisti, sopstvenici, od strana na bugarskata monarhija. I bidej}i taa postoe{e, taa se {ire{e, stanuva{e s# pomo}na, smeta{e za postignuvawe na ograbuva~kite celi, koi vo toa vreme i podocna, si gi postavuva{e bugarskata reakcionerna hegemonisti~ka bur`oazija, da bide uni{tena. I ete, po~na makedonskata tragedija", pi{uva Smatrakalev. Vrhovizmot be{e i ostanuva najgolemiot zlostornik na svetoto makedonsko delo.

TOCINOVSKI: Poslednite godini od `ivotot Mihail Smatrakalev (15 dekemvri 1910, Seres, Egejska Makedonija-16 april 1998 godina, Sofija) gi minuva{e vo sreduvawe na svojata bogata arhiva. Toj e retkost i kako takov `iveej}i vo imeto na Makedonija & podari i se formira{e negoviot fond vo Arhivot. Negovata kapitalna kniga za "Makedonskiot literaturen kru`ok" objavena vo 1993 godina gi razdipli i jasno gi ka`a site vistini za ova bleskavo poglavje vo makedonskata literatura. Vo toj fond ~ekaat mnogu trudovi da bidat prou~eni i sekako publikuvani. Tuka bi ja odbele`al posebno negovata monografija za VMRO (Obedineta). Ona {to sekako posebno treba da se odbele`i e faktot deka golem del od poslednite godini na svoeto `iveewe gi mina vo svojata tatkovina Makedonija, vo Skopje i Ohrid, zaedno so negoviot `ivoten sopatnik Karamfila Smatrakaleva. Toa e `ena koja ima golemi zaslugi vo ~uvaweto i predavaweto na arhivata na ovoj bele`it Makedonec, sekako edna od najzna~ajnite nau~ni izvori za Makedonija vo godinite me|u dvete svetski vojni. Toa bea godini na nekolku te{ki i komplicirani operacii koi so uspeh gi izvedoa makedonskite lekari i kako {to vele{e samiot mu go prodol`ija `ivotot za nekolku godini pove}e. I istaknuva{e oti tie stare~ki godini, so mnogu bolesti, sepak se najubavite godini od negoviot `ivot vo slobodna i nezavisna Makedonija, idealot za koj `ivee{e i se bore{e. Toa be{e ostvaruvawe i na amanetot na negoviot tatko, drugar i sorabotnik na Goce Del~ev, pred kogo i li~no }e zeme zakletva vleguvaj}i vo redovite na svetoto makedonsko delo.

TOCINOVSKI: Anton Popov e vo ~elnite redovi na gordi i nepokorni ~eda na Makedonija, voin so zbor i so oru`je vo raka, koj vo slobodata i idninata na Makedonija i na svetot go polo`i i sopstveniot mlad `ivot. Negovata li~nost i delo se dobro prosledeni i vrednuvani vo makedonskata kni`evna nauka niz dvata izbori od negovoto tvore{tvo i so objavuvaweto na negoviot dnevnik minatata godina. Zaedno so Nikola Vapcarov i Mihail Smatrakalev e osnovopolo`nik na Makedonskiot literaturen kru`ok i ~len na negovoto rakovodno jadro. Toa e ~ovek koj sistemno se zafa}a so prou~uvawe na makedonskoto nacionalno pra{awe i se podgotvuva za toa da pi{uva posebna monografska studija. Preranata smrt toa ne }e go dopu{ti. No, za toa prekrasna ilustracija se negovite esei, dnevnikot i korespondencijata. Stanuva zbor za eden mlad i obrazovan ~ovek so visoko izgradena i vozdignata makedonska nacionalna svest koj poteknuva od staro makedonsko revolucionerno semejstvo vo koe so pokolenija bile pogubuvani ma{kite glavi vo lozata Popovi, s# do bestra{niot i retko ubav mladi~ Anton Popov. Za negovoto priop{tuvawe sekako posebno treba da go odbele`ime u~inokot na Rosica Manoleva Boseva, devojkata so koja se ven~ava vo zatvorot dva ~asa pred tragi~niot rastrel, a koja so qubov gi ~uva{e spomenite i negovata arhiva.

TOCINOVSKI: Vo redovite na ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija posebno mesto i zna~ewe imaat i Nikola Vapcarov i Kole Nedelkovski. Vapcarov so pravo e imenuvan kako "du{a na Kru`okot" i toj ja ima odgovornata zada~a za kni`evnata rabota na asocijacijata na makedonskite pisateli. Toj e izvonreden poznava~ na literaturata i u{te pozna~ajno e {to toa znaewe umee da go prenese i primeni kaj drugite. Tokmu vo redovite na Kru`okot Kole Nedelkovski gi podgotvuva i objavuva svoite dve stihozbirki "M'lskavici" i "Pe{ po svetot". Vidlivo e vlijanieto na kru`o~nicite posebno vo vtorata negova stihozbirka. Zaedno so Venko Markovski za site niv posebno se dragi za{to sozdavaat literatura na makedonski literaturen jazik. Tokmu toa i }e bide predizvikot Todor Pavlov da ja napi{e monografskata studija za poezijata na Markovski. Toa e pra{awe koe se postavuva kako relevantna zada~a i pred ~lenovite na Kru`okot. Ako ne be{e negovoto zgasnuvawe na krajot na 1941 godina, nie sekako }e imavme posebna mo`nost i zadovolstvo da zboruvame i na taa tema.