|
ISTORIJATA OD DRUG AGOL ZA KULTOT NA NAJDREVNIOT MAKEDONSKI MEDICINAR ASKLEPIJ Pi{uva: Ta{ko BEL^EV V o najstaroto drevno makedonsko predanie Asklepij bil samo eden istaknat i primeren lekar. A, mnogu podocna toj bil proglasen i po~ituvan kako retko bo`estvo i toa vo tesalijskiot grad Triki (Trikala) i ottuka negoviot kult se pro{iril niz site morski i sredozemnomorski ostrovi, pa zatoa ne slu~ajno go sretnuvame i vo Fenikija. Asklepij so vreme gi nadminal site poznati lekari vo mitolo{koto carstvo na drevnite Makedonci, pa duri i negoviot tatko - bogot Apolon, koj pod vlijanieto na Delfi bil proglasen deka bil sin na ovoj Bog.Centarot na Asklepieviot kult se nao|al vo Epidaur. Za ova mesto koe se smetalo za mati~no povrzani bile i ostanatite negovi svetili{ta, ~ija{to izgradba bila pratena so procesi vo koi e nosena zmija kako inkarnacija na Bogot. Epidaur svojot najgolem rascvet go do`iveal vo IV vek pred na{ata era. A, toa e vreme na op{ta kriza kaj narodot od Morea koj baral spas od bo`estvoto. Bolnite le`ele so denovi i no}i vo svetili{teto na Asklepij s# dodeka ne im se pojavil bogot na son i ne im go otkrival soodvetniot lek za nivnata bolest (inkarnacija).Od dejnosta vo zdravstvoto na Bogot Asklepij ima za~uvano mnogu votivni tablici kako spomen za ~udotvornite izlekuvawa. Pa duri i pretstavnicite na nau~nata medicina kakov {to bil slu~ajot so Hipokrat i negovite u~enici ili pretstavnici na lekarski {koli vo Kos, se smetaat za naslednici na Asklepij. Ovoj fakt poka`uva deka Asklepij i negovata medicina osobeno pri inkarnacijata, koristeni se nekoi lekovi. Za Asklepievi atributi se: zmijata, izvitkana okolu bastunot, petel, ku~e, koza, {i{arka, lovrov list i dr. Me|u bogovite na Fenikijcite ja sretnuvame i Demetra. "Dioda, pi{uva Donald Harden, ni raska`uva deka kultot bil pretstaven da go nadomesti uni{tuvaweto na svetili{teto na Demetra - Kora, nadvor od Sirakuza, od kartaginskata vojska vo 396 godina pred na{ata era. Nekoi mislat deka Demetra i Tanit Pene Baal bile izedna~eni. Me|utoa, sli~nosta na prvata so Ceres i vtorata so Junona, Celestis vo rimsko vreme e vo sprotivnost so ova stanovi{te i vo sekoj slu~aj izgleda sigurno deka ne bila prisvoena samo Demetra i Kora, tuku i gr~kite obredi". Tuka, Donald sam si priznava deka e mnogu daleku od vistinata za koja pi{uva. Pa, neli Grcite koga se zbli`ile so Fenikijcite bile negramotan narod? Nivnite bogovi ne se nao|ale na neboto, tuku pod zemjata. Grcite koga ja "izvr{ile" kolonizacijata na Morea i Ju`na Italija, gi prifatile vsu{nost i nivniot jazik i nivnite bogovi so sedi{te na gorata Olimp. Grcite sami si priznavaat deka bile malubroen narod i otkako gi asimilirale morejcite i ostrovjanite od Sredozmenoto More stanale golem narod. Tuka se postavuva pra{aweto: Koj kogo asimiliral? Dene{nata realnost zboruva deka procesot bil obratnoproporcionalen. Drevnogr~kiot jazik nosi arhai~ni koreni, a zad ovoj termin se krijat jazicite na Antite, Pelazgite i site drugi ednoplemenski narodi, koi go so~inuvaat drevnogr~kiot jazik. Arapskite Grcite koi dojdoa na Sredozemnoto More na ostrovite vo Morea i Ju`na Italija nemaa ni svoe iskonsko ime. (Prodol`uva)
|