No, zarem vizantiskite vladeteli od t.n. Makedonska dinastija ne bile potomci na anti~kite Makedonci? I, ako bile, toga{ zo{to komunicirale na poinakov (gr~ki) jazik od t.n. Makedonski Sloveni? Odgovorot na ovie i na u{te mnogu drugi pra{awa ostanuvaat za natamo{ni trpelivi istra`uvawa, no fakt e deka u{te od vremeto na anti~ka Makedonija, vladeja~kite i del od pobogatite makedonski sloevi, po~nale s# pove}e da go prifa}aat gr~kiot jazik (ne samo kako pismen jazik i jazik na polesna komunikacijata so ostanatite narodi, tuku s# po~esto i kako govoren jazik), so {to,so tekot na vremeto, nivnite potomci ve}e voop{to i ne go znaele anti~komakedonskiot jazik, iako mnozina od niv s# u{te go ~uvale spomenot na anti~ka Makedonija, pa duri i svesta za svoeto etni~ko poteklo (za `al, sli~no na ova se slu~uva i denes vo Makedonija pod Grcija). Nasproti niv, pak, naselenieto, obi~nite `iteli (kakvi {to bile i mnozinstvoto soluwani) i natamu si go koristele anti~komakedonskiot kako govoren jazik, sosema razli~en od gr~kiot.

Dali ovoj jazik poteknuval od drevniot jazik na Pelazgite, t.e. Brigite, poradi {to, spored gorenavedenata teorija, bil sli~en i na jazikot na prekudunavskite Sloveni (koi i samite poteknuvale od Pelazgite) i ~ie zaedni~ko pismo go sozdal Konstantin filozof?

Prakti~no, spored site indicii {to gi navedovme, ispa|a deka t.n. Sloveni samo se vratile na Balkanot vo 6 vek (sekako so vidoizmeneta kultura, {to e i sosema normalno so ogled na nivnoto dolgovekovno otsustvo), pri {to se izme{ale so balkanskite starosedelci (vo Makedonija toa se anti~kite Makedonci), so koi, vo nekoe dale~no minato imale zaedni~ki etni~ki koren.

Kako potkrepa na ovaa teorija e i kulturnata vrska pome|u starite Sloveni (poto~no Venetite) i Etrurcite od ju`na Italija, za koi Plutarh tvrdi deka, po poteklo, isto taka bile Pelazgi, a i denes nekoi nau~nici smetaat deka tatkovinata na Etrurcite bila Frigija, t.e. okolinata na Bosfor). Se znae deka Venetite i Etrurcite se slu`ele so isto pismo (En-karta, cit. delo, naslov Veneti). Za etrurskiot jazik se smeta deka bil razli~en od site okolni jazici, a deka natpis so sli~en jazik e otkrien na eden nadgroben spomenik na eden vojnik od 6 ili 7 vek, p.n.e., i toa na ostrovot Lemno(s), vo severniot del na Egejsko More, koj se nao|a to~no pome|u Makedonija i Frigija. Za pismoto na ovoj spomenik, nekoi pogre{no tvrdat deka bilo gr~ko, nasproti faktot {to Grcite svoeto pismo go nasledile od Fenikijcite, a ponovite istra`uvawa doka`uvaat deka oddelni takvi grafemi se otkrieni vo Makedonija od u{te postaro vreme. Vo vrska so sodr`inata na tekstot na nadgrobniot spomenik od Lemno(s), najgolemiot del od pretstavnicite na stranskata nauka, go tretiraat kako nede{ifriran, verojatno zatoa {to dosega{nite stranski prou~uva~i na ovoj tekst, uporno baraat negova analogija so starogr~kiot jazik. Nasproti toa, prof.Vasil Iqov, ~itaj}i gi bukvite i zborovite na ovoj tekst, doa|a do o~igleden zaklu~ok deka jazikot na toj spomenik e sli~en na praslovenskiot jazik. I navistina, vo ovoj tekst se prepoznavaat o~igledni slovenski zborovi. Dali toa ne e natpis napi{an na jazikot na Pelazgite, t.e. na praslovenskiot jazik?

Ista vakva kulturna vrska postoi i pome|u Etrurcite i anti~kite Makedonci (koi{to vidovme deka Herodot gi narekuva Pelazgi {to zboruvaat nerazbirlivo, barem onie koi `iveele vo makedonskata oblast Krestonija). Inaku, za Makedoncite - krestonci (od Herodot nare~eni Pelazgi) se znae deka poteknuvaat od brigisko-edonskata grupa na plemiwa. Zna~i, prakti~no etnonimot Pelazgi, vo ovoj slu~aj, e naziv i za krestonskoto brigisko pleme, a Brigite pak imaat najdominatna uloga vo etnogenezata na anti~kite Makedonci (d-r. N. Proeva, cit.delo, str.95-96). Spored Griveni~, pak, od Pelazgite poteknuvaat i Slovenite, pa spored toa, eve ja dale~nata zaedni~ka vrska me|u anti~kite Makedonci i Slovenite. Taa vrska glasi - Pelazgi! Inaku, nesomneno deka, del od Pelazgite, kako starosedelci na Balkanot, `iveele i vo Grcija, po {to se pretopile so Grcite, no za niv Herodot zapi{al deka tie morale da go u~at tu|iot gr~ki jazik (d-r N. Proeva, cit. delo, str. 96).

Herodot isto taka detalno pi{uva za netrpenieto pome|u Pelazgite i Atiwanite. Taa netrpelivost bila tolku golema {to Atiwanite edno vreme gi izbrkale Pelazgite od svoeto sosedstvo. Herodot, citiraj}i go deloto na Hekaetus, pi{uva:

Pelazgite podocna na{le na~in da im se odmazdat na Atiwanite, a Herodot dava i drugi primeri za netrpenieto pome|u ovie dva naroda. Interesno e i toa {to Herodot naveduva pretpostavki deka mo`ebi i Eolcite (`iteli na Tesalija), poteknuvale od Pelazgite.

Koga sme kaj pelazgiskata etni~ka vrska pome|u anti~kite Makedonci, Slovenite (Venetite) i Etrurcite, ve}e napi{avme deka eden od najgolemite avtoriteti za anti~ka Makedonija, Eugen Borza (cit. delo, spored veb - stranica na Josif Grezlovski), vrz osnova na o~iglednite arheolo{ki dokazi, tvrdi deka anti~komakedonskite obi~ai pri pogrebuvaweto daleku pove}e potsetuvaat na etrurskite, otkolku na gr~kite pogrebni obi~ai.

Kon seto ova, da go dodademe i faktot deka glaven simbol na starite Sloveni bilo sonceto, koe{to bilo glaven simbol i na anti~kite Makedonci (a sekako deka e taka i kaj drugi narodi, no ne kaj site - na primer na Grcite glaven simbol bila glavata na buf, na Bugarite - kowskata opa{ka itn.)!

Isto taka se znae deka Slovenite, u{te koga `iveele vo Centralna Evropa veruvale i vo nimfi (samovili), a gaele kult i kon rekite (koi bile smetani za `ivi su{testva), {to e posvedo~eno i na Balkanot.

Mnogu interesen e i podatokot {to go dava vizantiskiot hroni~ar Psevdo Mavrikija, koj pi{uva deka sekoj slovenski vojnik nosel samo po dve kopja i deka toa bilo glavnoto oru`je na Slovenite. Zna~i,mnozinstvoto od niv prakti~no ne nosele nitu me~, nitu {tit, nitu no`, tuku samo dve kopja i ni{to pove}e. Navistina ova pretstavuvalo mo{ne redok i specifi~en na~in na vooru`uvawe.

Re~isi neverojatno deluva podatokot {to i na prvite poznati kovani pari na anti~kite Makedonci (5 vek, p.n.e.), glaven motiv pretstavuva tokmu vojnik (ili pretstava na bog?) vooru`en samo so - dve kopja! ([eldarov - Lil~i}, cit. delo). I ovde nema nitu me~, nitu {tit, nitu no`. Samo dve kopja i - ni{to pove}e! Zna~i i ovde go imame potpolno istiot specifi~en i redok na~in na vooru`uvawe. Dali i ovoj na~in na vooru`uvawe mo`ebi ostanal od vremeto na nivnoto eventualno zaedni~ko pelazgisko etni~ko poteklo? Inaku, vojnik so dve kopja e zabele`an samo u{te na mal broj moneti vo Trakija i Tesalija, no tie se so podocne`en datum od makedonskite, {to zna~i deka ovie zemji mo`ebi go prezele voj motiv od makedonskite moneti. Osven toa, za toga{nite `iteli od Tesalija, Herodot tvrdi deka isto taka bile potomci na Pelazgite.

Kone~no, ve}e go spomnavme i neverojatno interesniot podatok {to go dava Kvintij Kurtij Ruf (cit. delo, str. 115 i 276) vo koj toj pi{uva deka Venetite (za koi vidovme deka podocna bile nare~eni kako Sloveni), svoevremeno bile sostaven del od vojskata na Aleksandar Makedonski. Vidovme deka (spored Ruf), del od Venetite bile naseleni i vo Mala Azija, t.e. vo oblasta Paflagonija, kade {to go dobile imeto Heneti, iako spored imeto na oblasta kade {to bile naseleni, ponekoga{ bile narekuvani i kako Paflagonci.

Mnogu interesen e i podatokot {to se odnesuva na sudeweto na makedonskiot vojskovoditel Filota, koj, me|u drugoto, bil obvinet i poradi toa {to, obi~nite makedonski vojnici, potsme{livo gi narekuval Frigijci (za koi, rekovme deka, dodeka `iveele vo Makedonija, pod imeto Brigi, dale golemo u~estvo vo etnogenezata na anti~kite Makedonci). No, Filota makedonskite vojnici (selani) u{te gi narekuval i Paflagonci ({to pretstavuva vtoro, t.e. geografsko ime za Henetite, koi, pak, poteknuvale od Venetite - predcite na Slovenite!). Prakti~no Filota gi izedna~il poimite Frigijci (predci na anti~kite Makedonci) i Paflagonci (predci na Slovenite)!

No, dokolku ova ne e dovolno, kone~no }e navedeme, u{te edno u{te pointeresno svedo{tvo, koe prakti~no pretstavuva anti~ki narativen izvor za identi~nosta pome|u Venetite i anti~kite Makedonci. Se raboti za svedo{tvo, dadeno tokmu od Herodot. Imeno, Herodot sosema jasno zapi{al deka Paflagoncite (koj poim, rekovme deka prestavuva geografsko ime za Venetite, t.e. za predcite na Slovenite) i Frigijcite, t.e. Brigijcite (predcite na anti~kite Makedonci) nosele potpolno isti nosii! Vo vrska so ova Herodot pi{uva:

Navistina e nejasno zo{to ova svedo{tvo od fundamentalno zna~ewe, dadeno od Herodot, pominuva{e re~isi nezabele`ano vo naukata? Od ova svedo{tvo gledame deka Filota, ne slu~ajno, gi narekuval svoite sonarodnici - Makedonci kako: Frigijci i Paflagonci. Ova e u{te edna silna indicija deka tie imale dale~no zaedni~ko poteklo, {tom, duri i vo vremeto na Herodot, nivnite nosii, kako del od nivnata materijalna kultura, ostanale re~isi nepromeneti.

Eve {to zapi{al Nikifor Grigora vo vrska so ova:

Zo{to nitu na ova svedo{tvo ne mu se posvetuva{e pogolemo vnimanie vo naukata? Od kade strumi~anite, koi zboruvale na varvarski (za Vizantiecot Grigora - nerazbirliv) jazik, peele pesni, koi potsetuvale na frigiskite pesni? Pak }e povtorime deka Frigijcite imale dominantna uloga vo etnogenezata na anti~kite Makedonci, po {to, del od niv se iselile vo Mala Azija. Ova prakti~no zna~i deka Grigora zapi{al deka strumi~kite narodni pesni od 14 vek potsetuvale na anti~komakedonskite!

(Prodol`uva)