"KOLEJ]I GI BI[KITE" Pi{uva: Tihomir STOJANOVSKI K ako se kolat bi{kite! - povtoruva recenzentot. - [to e toa umirawe? Zo{to e ubivaweto? Zboruva{e {to e vnatre, a {to nadvor vo Makedonija. Ima{e promocija na edna kniga. Odeknuva glasot na recenzentot vo prepolnetata prostorija. Vo Domot na ARM, vo stoata, ponekoja vozdi{ka, pritaeni solzi na makedonskiot blesok. Sveka{e. -Deka se na{ite deca? Deka se Makedonijo? Se raspa{kaa, gi odnese makedonskata borba.So ~itaweto soprev na 62-rata stranica. Tamu sretnav edna pesna. Pee za Makedon~eto i za borbata, za porobenata mu zemja! Se obidov da zapejam vo sebe. Soprev so ~itaweto. Mi se raspa{kaa mislite. Potonav vo nekoj dolap na potisnatite ~uvstva koj proklokoti. Me fati drevniot makedonski PEAN. Ej! Vsu{nost, promocijata zapo~na lani. Se slu~i na sred Atina, kako {to spomna preveduva~ot Vasko Karaxa so gr~kite bukvi. I se slu~i na atinskata kultura. Zo{to lagi i omraza?, se zapra{a. Kulturna i blagorodna komunikacija - dodade potoa. Pred nego glagole{e edna `ena. Kata Misirkova Rumenova. Horizontot gi dopira prstite! Horizontot koj se dopira, se dopira so prstite!, re~e. Gi naredi vo nemiot makedonski stroj crnite bukvi so ogan od zlatnoto uste! Kniga ~ii{to korici ve zarobuvaat vo Makedonija!, prodol`i. Ja zatvoriv knigata na 62-rata strana. Ja zapeav pesnata: "Abre Makedon~e, stani ne spij, borba se zapo~na, za Makedonija, zemja porobena!" Peam vo sebe. Koricite mi gi zapa{kaa mislite. Go odlo`iv ~itaweto. Potoa dojdov tuka. Se slu~uva{e promocija na edna kniga. Lastovi~ka koja mo`ebi ja snesuva proletta. Ja donesuva. Ili ja odnesuva. Nadvor zjaat plakatite na idnite pretsedateli. Voini za makedonstvoto. Vnatre se pojavi avtorot. Skromno prisustvo. Knigata e izdadena vo Atina na gr~ki jazik 1998-ma godina. Se vika "Makedon~eto". Avtor e Petros G. Vocis kako {to pi{uva na koricata. Ili kako {to go imenuvaa na promocijata Petre V~kov, roden vo selo Setina kraj Lerin. Stana avtorot. Progovori na makedonski: so jazikot od Lerinskoto pole, so skr{eni bukvi, dupeni zborovi, strav, kako {to re~e samiot "mi lafe du{ata", se kreva talogot vo mene, od silnata voda od izvorot, izvorot na gor~iloto, od deteto vo mene. Potoa pobara pro{ka od nas oti e "siroma od na{ite lafoi" oti mu "falat iljadnici zborovi" i prodol`i da zboruva na gr~ki jazik. Atinskata kultura dobi edna kniga. I be{e daruvana od Petros G. Vocis. Ili od Petre V~kov. Mo`ebi doleta lastovi~kata koja{to ja najavuva proletta. Kako se kolat bi{kite! - povtoruva{e recenzentot. Be{e toa Blagoja Ivanov. Go promovira{e patepisot na edna skrb. Kniga za Makedonija na drug jazik! - re~e. Na ~ija kni`evnost ova delo & pripa|a?, zapra{a. Na{a kniga, za na{i lu|e, za na{ata sovest?!- dodade. Sowa Karanxuloska pro~ita delovi od knigata. Izdavaweto na makedonski jazik go pomognale: "Makedonsko sonce", makedonskiot PEN, DPM, Soros, Slavko Mangovski, Vasko Karaxa i drugi. Spomnaa deka pratenikot \or|i Koteski ja nabavil hartijata. Kako se kolat bi{kite! - povtoruva recenzentot. Zo{to be{e potrebno ubivaweto? Nadvor zjaat pretsedatelskite plakati. Mene mi se raspa{kaa mislite. Me zarobuvaat koricite na knigata vo Makedonija. Ja prepovtoruvam vo bezglasna melodija nape~atenata pesna. Letaj lastovi~ke, nemoj da ti ja raspa{kaat proletta, nemoj povtorno da se raspr~kame po beliot makedonski svet. Gospodi, Bo`e, preripaj ja esenta, zimata, donesi ni ja makedonskata prolet. Vozdi{ki i taeni solzi za "Makedon~eto". Ja pobedi bezglasnosta Petre V~kov "sre}en sum i edna peda sum povisok od v~era", re~e na zavr{uvawe. Na izleguvawe go sretnav d-r Du{ko Aleksovski od "Makedonskiot centar za karpesta umentost". ^len na VMRO od 1990-ta godina. A ne mo`e da se razbere so ministerot za kultura. Bea prisutni Svetskiot makedonski kongres, "Vino`ito", i "Zdru`enieto za ~ovekovi prava"od Grcija. Ne be{e prisuten ministerot za kultura. Kako se kolat bi{kite! -e~i glasot na recenzentot. Zaroben sum vo koricite na knigata i peam od 62-rata stranica na set glas: "Abre Makedonijo kade se sprema{!?" Letaj lastovi~ke, donesi ja proletta. Petre V~kov sviri na svojot kaval na festivalot vo Bela Reka i rasne dur do neboto. Rasne vo horizontot, dopiraj}i go so prstite. Vetrot gi vee pretsedatelskite plakati. Skr{eni bukvi. Dupeni zborovi. Strav. Go krevaat talogot vo mene. Prikazni za lu|eto koi gi nema. Vnatre i nadvor vo Makedonija. Letaj lastovi~ke moja! Gospodi, Bo`e moj, preripaj gi tie zimi i eseni i donesi ni ja makedonskata prolet. Ostatokot e kolewe na bi{kite. Dolgo vo makedonskata no} breftaat kako dreven ekot zborovite na Petre V~kov od "Makedon~eto". Letaj lastovi~ke, letaj! |