Dopis od Pirinska Makedonija
ISTORISKOTO U^ESTVO NA OMO "ILINDEN" PIRIN NA LOKALNITE IZBORI VO BUGARIJA
Pi{uva: S.RATEVSKI
- Vo vtoriot krug, OMO "Ilinden" PIRIN ja osvoi vlasta vo selata Musomi{te i Novo Qaski. Vo prvoto mesto so osvoeni 59,82 %, nasproti 40,18 % na koalicijata od tri parlamentarni sili, a vo vtoroto so 54,36 %, nasproti 45,64 % na vladeja~kata koalicija. Redakcijata na "Makedonsko sonce" im posakuva uspeh vo rabotata i odbranata na makedon{tinata na izbranite Ivan Lambrov i Angel Ta{kov
N
a 16 oktomvri godinava, osumdeset i sedum godini otkako pirinskiot del na Makedonija se najde pod Bugarija, Makedoncite tamu za prvpat mo`ea da u~estvuvaat so svoja partija i svoi kandidati na izborite. So ova e krunisana devetgodi{nata borba na Makedoncite vo ovoj del za u~estvo vo politi~kiot `ivot na zemjata, za registrirawe na svoi
dru{tva i partija, za davawe svoi kandidati vo
parlamentarnite i lokalni izbori i izvojuvawe za svoite prava po legalen
pat. Vlastite tamu pod razni izgovori odbivaa da registriraat makedonska
partija i ne dozvoluvaa u~estvo na nezavisni makedonski kandidati vo
izborite od formalni pri~ini (navodno poradi nemawe na neophodniot broj od
2.000 potpisi, a toa se dobiva{e otkako Izbornata komisija }e anulira{e
300-600 potpisi poradi "pravopisni gre{ki", so {to ostanuvaa
sekojpat okolu 1.930). Registracijata na OMO ”Ilinden” PIRIN vo
fevruari godinava i nejzinoto u~estvo na lokalnite izbori minatata nedela
kako da bele`i nekakov pozitiven presvrt vo bugarskata politika kon
Makedoncite vo Bugarija. Za `al, s# u{te ne mo`e da se donese takva
konstatacija. Deloto {to go podignaa {eeset i eden bugarski parlamentarec
pred Ustavniot sud za zabrana na makedonskata partija, negativnoto
raspolo`enie na mediumite, obidot vo Centralnata izborna komisija pak od
formalni pri~ini (bidejki nemalo dvotretinsko mnozintvo vo komisijata) da
ne se dopu{ti u~estvoto na OMO “Ilinden” PIRIN na izborite (i pokraj
besprekornosta na nejzinite dokumenti), faktot {to ni edna partija ne
napravi koalicija so nea, antimakedonskata kampawa pred izborite itn.,
jasno poka`uva deka makedonskata partija i Makedoncite se s# u{te
nepo`elni na bugarskata politi~ka scena. Promeni navistina ima (pod
nadvore{en pritisok), no }e treba u{te mnogu da se promeni za da mo`e
makedonskiot identitet da ne sozdava bura od nervoza i zakani.
OMO “Ilinden” PIRIN be{e pu{tena na izborite bez `elba, od nemaj kade. Deloto protiv nea vo znak na “dobra volja”, se odlo`i po izborite (verojatno za da imaat Za {to da razmisluvaat makedonskite lideri za vreme na izborite), a preku mediumite im be{e pora~ano na Makedoncite da vnimavaat za kogo }e glasaat (nebare se deca) i paralelno se klevete{e partijata deka e ekstremisti~ka, separatisti~ka, antibugarska itn...Vo takvi uslovi, del od Makedoncite prvpat mo`ea da go dadat svojot glas za svoja partija vo Bugarija.
OMO “Ilinden” PIRIN istakna svoi kandidati samo vo Pirinska Makedonija i toa ne sekade. Od vkupno ~etirinaeset op{tini vo pirinskiot del taa nastapi vo devet, od koi vo tri so kandidatura za gradona~alnik, vo devet so listi za op{tinski sovetnici, a vo osum za selski kmetovi (selski rakovoditeli), vo ~etirinaeset od vkupno devedeset i tri sela. Toa neizbe`no gi namali glasovite {to taa mo`e{e da gi dobie. Spored oficijalnite podatoci OMO “Ilinden” PIRIN dobila vkupno 4. 904 glasovi i izbrala po eden sovetnik vo tri op{tini: Razlog, Goce Del~ev i Haxidimovo. Vo Simitli nedostigale ~etirieset glasovi za da se izbere sovetnik, a 90 vo Petri~. Poradi podvojuvawe na glasovite vo op{tinata Strumjani me|u nezavisniot makedonski kandidat Kostadin Zlatinov i partiskiot kandidat ne do{lo do izbor na sovetnik, za {to inaku vkupniot broj na glasovite e dovolen. Posebno uspe{en e nastapot vo selata Musomi{te (prvo mesto so 36,17 %) i Novo Qaski (vtoro mesto po vladeja~kata koalicija so 29,08 %) kade {to izborot }e se re{i vo vtoriot krug. Vo ovie podatoci ne se registrirani glasovite na nezavisnite kandidati izdignati od partijata vo Strumjani (336) so koi vkupniot broj na glasovite e 5.240. Statisti~ki gledano OMO “Ilinden”PIRIN dobila 5,76 % od glasovite vo mestata kade {to u~estvuvala na izborite (10,90 % za selski kmetovi, 3,92 % za sovetnici i 2,46 % za gradona~alnici).
Postignatite rezultati se komentiraat od vnatre{en partiski izvor na sledniot na~in:” Ne o~ekuvavme nekakov golem uspeh. Celta ni be{e pove}e da go skr{ime mrazot. Ova e prvo u~estvo na Makedoncite na izbori vo Bugarija so svoi kandidati. Uslovite za rabota se mnogu te{ki. Pominaa odvaj osum meseci od na{ata registracija, vreme vo koe protiv nas se vodi delo za odzemawe na registracijata i se sledi sekoj na{ ~ekor, sekoja izjava so cel da bideme kompromitirani. Izborite, za nas, dojdoa prerano. S# u{te ne bevme podgotveni. Vremeto po registracijata go iskoristivme za gradewe na na{i strukturi vo site delovi na Pirinska Makedonija {to ne e lesna rabota, imaj}i vo predvid deka tamu ima okolu dveste naseleni mesta, od koi edinaeset gradovi. Imeno, poradi nepostoewe na na{i strukturi ne bevme vo mo`nost sekade da izdigneme svoi kandidati. Toa posebno lo{o se odrazi vo izborite za gradona~alnici i op{tinski sovetnici, bidej}i vo mnogu sela ednostavno ne znaeja za na{ite kandidati. Nemavme i mo`nosti za seriozna propagandna kampawa poradi nemawe na finansiski sredstva {to isto rezultira{e vo neinformiranosta na naselenieto za nas i za na{ata programa. Narodot na mnogu mesta, informaciite za nas gi dobiva{e od mediumite koi ne informiraat objektivno, tuku se stremat da n# kompromitiraat. Od neiskusnost bea napraveni gre{ki od na{a strana na nekoi mesta.Taka na primer, do posledniot moment ne be{e registrirana na{ata kandidatura za gradona~alnik i devet sovetnici vo op{tina Sandanski so {to Makedoncite od ovaa golema op{tina bea onevozmo`eni da glasaat za nas. Vo op{tina Strumjani pak, bevme podvoeni me|u dve na{i kandidaturi poradi {to do`iveavme neuspeh. Glavno mesto ima i generaciskiot strav kaj narodot. Vsu{nost, toa e edna od osnovnite pri~ini da u~estvuvame vo izborite po sekoja cena - da go razbieme stravot kaj na{ite lu|e i tie da se ubedat deka vremiwata se imaat promeneto i mo`eme hrabro, bez strav da ja istakneme na{ata nacionalnost i da se borime za na{ite prava. Mislam deka toa vo dobar stepen go postignavme makar {to e nerealno da se o~ekuva stravot, sozdavan so decenii, da is~ezne za nekolku dena. (Vsu{nost toj ~esto pretstavuva{e pre~ka da najdeme pogodni li~nosti za kandidati poradi nivniot strav od represii). Druga cel ni be{e da mu poka`eme na bugarskoto op{testvo deka ne sme nekakva opasnost i na{eto u~estvo vo op{testveniot `ivot ne ja zagrozuva sigurnosta i integritetot na Bugarija, tuku, naprotiv, ja zacvrstuva demokratijata i dava mo`nost site gra|ani vo nea bez razlika na nivnata nacionalnost da se ~uvstvuvaat ramnopravni i sigurni”.
Istiot izvor na pra{aweto kako ja gleda idninata na makedonskata partija vo svetlinata na izbornite rezultati go dade slednoto mislewe: ”Na{ata partija ima seriozna idnina vo Bugarija, kako za{titnik na makedonskite nacionalni prava i toa se gleda od samite rezultati. Ako sega, po inercija, bez propaganda i so ograni~eno u~estvo dobivme tolku glasovi, jasno e deka vo idnina koga so na{ite strukturi }e ja pokrieme ne samo cela Pirinska Makedonija, tuku i vnatre{nosta na Bugarija, kade {to ima poveke Makedonci odkolku vo pirinskiot del, koga sekade }e u~estvuvame so na{i kandidati i }e mo`eme da vr{ime {iroka propaganda, rezultatite so sigurnost bi bile mnogupati pogolemi. Sega mnogu Makedonci ne pravat razlika me|u makedonskite organizacii i edna VMRO SMD, smetaj}i deka zaradi imeto i poslednata e isto taka makedonska i mnogu od glasovite {to se pu{teni za nea se vsu{nost od na{ite potencialni privrzanici. Toa e posebno karakteristi~no za vnatre{nosta na Bugarija kade {to Makedoncite dobivaat informacii od bugarskite mediumi i od emisarite na VMRO SMD koi n# pretstavuvaat za srbomani koi{to se borat za prisoedinuvawe na Makedonija kon Srbija, a toa e besramna laga. Imame dovolno pri~ini da se nadevame deka vo slednite izbori nema da bideme sami, }e nastapime so koalicioni partneri i se nadevame so podobri finansiski mo`nosti. Vo sekoj slu~aj i Makedoncite vo Bugarija i samata dr`ava imaat objektiven interes od na{eto postoewe koe{to sekako e pridones vo demokratizacijata na zemjata i za{titata na ~ovekovite prava. Za `al, Bugarija s# u{te n# gleda nas kako opasen dr`aven neprijatel”.
Do sli~ni zaklu~oci n# nosat i na{ite analizi na izbornite rezultati. Samo na prostorot na Pirinska Makedonija, dokolku bi u~estvuvala nasekade, OMO "Ilinden" PIRIN }e dobiela vkupno okolu 17. 500 glasovi, od koi polovinata za selski rakovoditeli, a ostanatite za gradona~alnici i sovetnici. So edna prose~na propaganda ovoj rezultat bi se zgolemil za dva do ~etiri pati, sudejki po rezultatite od mestata kade {to takvata propaganda e izvr{ena, a toa e dovolno za izbor na pratenik vo Narodnoto sobranie na Bugarija. Vo idnina Makedoncite tamu }e treba da si najdat koalicioni partneri za da mo`at da ja nadminat granicata od 4 % od vkupniot broj glasa~i vo Bugarija, neophodna za vleguvaweto na partijata vo Parlamentot.
Vo sekoj slu~aj, u~estvoto na OMO"Ilinden" PIRIN na lokalnite izbori vo Bugarija e istoriski nastan koj vetuva podobra idnina na Makedoncite tamu, kako i na bugarsko - makedonskite odnosi voop{to. Po~etokot e skromen, no zna~aen i da se nadevame deka nema da e daleku denot koga od tribinata na bugarskiot Parlament makedonski deputat }e mo`e da go krene svojot glas vo za{tita na makedonskata kauza.