Sveti apostol Toma se rodil vo galilejskiot grad Paneada. Toma e evrejski zbor i zna~i bliznak. Bog go udostoil da bide eden od dvanaesette Hristovi apostoli, golem svedok za vistinite na Bo`jite dela i ve~en ~uvar na Hristovata nauka. Besmrtniot Hristov u~enik ostanuva ve~no da svedo~i za hristijanskata vera, li~no otkrivaj}i gi Bo`jite tajni. So svoeto prisustvo i so svoite dela (a po Bo`ja volja), pred svetot ja potvrduva "vangelskata vistina i su{tinata na hristijanstvoto. Preku Svetoto pismo, i vo dene{no vreme, kako i niz site vekovi zboruva, go propoveda Evangelieto na sekoe sozdanie po celiot svet i gi povikuva site lu|e da se svrtat kon Majkata Crkva, da se privrzat kon Boga, kon ona {to e neuni{tivo, najsveto i naj~esno. Vo spomen na sv.ap. Toma, Crkvata go vostanovila praznikot {to se praznuva na 6 oktomvri spored stariot, odnosno na 19 oktomvri spored noviot kalendar. Od Svetoto evangelie ni e poznato deka po voskresenieto, Gospod Isus Hristos & se javil na sv.ramnoapostolna Marija Magdalena, potoa na edinaesette u~enici, a po osum dena i na svojot u~enik Toma. :"Daj go prstot svoj ovde i vidi gi racete moi; daj ja rakata svoja i stavi ja vo rebrata moi; i ne bidi neverliv, no verliv" (Sv.Ev. po Jovana). Toj ja stavil rakata vo Hristovite `ivotvorni rebra i koga se uveril deka Hristovoto voskresenie e najgolema vistina, izvikal: "Gospod moj i Bog moj!" So toa sv.apostol Toma (zaedno so ostanatite verni Hristovi apostoli), go potvrduva pred celiot svet "preminot so Hrista od smrtta vo `ivot i od zemjata kon neboto, vo ve~en bla`en `ivot". Golemiot Hristov u~enik ja potvrduva vistinata na Hristovoto voskresenie, za{to Hristos voskresnal i negovite u~enici go videle "ne kako prividuvawe i ne vo nekoe drugo telo, tuku vo ONA ISTOTO VO KOE POSTRADA ZARADI NA[ETO SPASENIE". Hristoviot u~enik go propovedal Evangelieto vo Indija, a potoa vo Meliapor, grad na isto~niot breg na poluostrovot Indostan. Indiskiot car mu dal na sv. apostol mnogu zlato, za da mu izgradi dvorec na zemjata. No, toj go razdal na siroma{ni i so toa mu izgradil palata na neboto. "...Palata koja mu ja soyidav vo nebesnoto carstvo", rekol sv.ap Toma. Toj svedo~i pred svetot i "dal najubedliv dokaz deka Majkata Bo`ja e so telo zemena na neboto". Toj stignal vo Erusalim, ~udesno prenesen, tretiot den po Uspenieto na Presveta Bogorodica. Za da se pokloni na nejzinoto presveto i pre~isto telo, svetite apostoli go otvorile grobot, "Me|utoa koga go otvorija grobot tie ne go najdoa teloto, tuku samo edna pla{tanica...I ottuka na site im bilo jasno deka Majkata Bo`ja, po patot na sinot svoj, VO TRETIOT DEN VOSKRESNALA, I SO TELOTO BILA VOZNESENA NA NEBOTO". Svetiot apostol, so svoeto zadocnuvavwe na pogrebot na Majkata Bo`ja, pred svetot "GO OTKRI ^UDESNOTO PROSLAVUVAwE NA MAJKATA BO@JA". Go propovedal Hrista i vo kalamidskite kraevi, kade {to vladeel carot Muzdij i gi krstil negovata `ena i sinot (caricata Tertijana i carskiot sin Azan). Carot doznal deka negovata `ena i sinot, kako i drugi lu|e od carskiot dvor, poveruvale vo Hrista preku propovedtta na sv. ap. Toma, se razgnevil i go frlil vo temnica. Bil izveden pred carot na sud, a potoa na razni ma~ewa: so bosi noze go postavile na v`e{teni `eleza, potoa go frlile vo v`arena pe~ka, no ne mo`ele da go umrtvat, sv.ap. Toma ostanal `iv. Vo blizina na Apostolot, idolot se rastopil. Carot go osudil sv.ap.Toma na smrt. Im naredil na negovite pet vojnici, da go iznesat Toma nadvor od gradot i vo gorata da go izbodat so kopja. Pred smrtta, po barawe na Toma, vojnicite mu dozvolile da se pomoli na Boga. Toj upatil posledni molitvi i go rakopolo`il carskiot sin Azan za |akon, a Sifor za sve{tenik, ostavaj}i im poraka da ja {irat hristijanskata vera. PETTE VOJNICI GO PROBODILE ALOSTOLOT SO PET KOPJA. Negovoto sveto telo go pogrebale Azan i Sifor. Kako mesto na negovata ma~eni~ka smrt "ja poka`uvaat vo Kalurmina edna visoka karpa, oddale~ena sedum kilometri od Malipur, kade {to Apostolot ~esto odel na molitvi". Po nekolku godini, carot Muzdij, go "otvoril" grobot na svetitelot, no ne "gi na{ol negovite mo{ti, bide}ki tie tajno bile preneseni vo Mesopotamija od eden hristijanin i polo`eni na ~esno mesto. Carot se uveril vo ~udesnata mo} na le~ewe na sv.ap. Toma, poveruval i se krstil. Idolite i nivnite hramovi bile sru{eni, a se gradele i Hristovi crkvi. Istiot den se proslavuva i spomenot na prep.Kendej, sv.m~.Erotida, sv.novo prep.m~.Makarie, a vo istata nedela, na 22 oktomvri, se "proslavuva i golemiot Hristov u~enik, Sv.APOSTOL JAKOV. Toj e eden od dvanaesette Hristovi apostoli. Toj mu e roden brat na apostolot i evangelist Matej, a sin Alfeev.Toj e veren i golem Hristov apostol, vistinski svedok za `ivotot, delata, ~udata, stradawata pred smrtta, voskresenieto i voznesenieto na Gospod Isue Hristos. Go propovedal Hrista vo Elevteropol i negovata okolina. Gospod dejstvuval preku nego i vr{el razni ~uda i le~ewa. Gi razru{il gnilite temeli na idolopoklonstvoto. [irej}i ja Hristovata nauka, spasil iljadnici i iljadnici du{i. So negovata silna darba za propoved, mnogu neznabo{ci poveruvale vo Hrista. Go propovedal evangelieto i vo Egipet. Go zavr{il zemniot `ivot ma~eni~ki, RASPNAT NA KRST od neznabo`cite, vo Egipet, vo gradot Ostracin. Istiot den se proslavuvaat i prep. Andronik i prep. Poplija.