No, ajde hipoteti~ki da pretpostavime deka (nasproti istoriskite podatoci) Marija sepak bila nekakva nepismena selanka so "prekudunavsko slovensko etni~ko poteklo". Da vidime kakvi bile istoriskite sobitija vo vremeto na nejzinoto eventualno ma`ewe so ugledniot soluwanec Lav? Za da go razgledame ova, predlagam prvo da go utvrdime pribli`noto vreme na nivniot brak. Se znae deka Konstantin bil nivno sedmo dete; deka bil najmal po vozrast i deka se rodil vo 827 godina. Da pretpostavime deka na sekoja edna i pol, dve ili tri godini bile rodeni prethodnite {est deca na Lav. Po ovaa logika izleguva deka tatkoto na Svetite bra}a se o`enil so Marija nekade vo godinite od vtorata decenija na 9 vek. I najmaloto poznavawe na istorijata na nastanite od vtorata decenija na 9 vek, ni zboruva deka nema re~isi nikakva logika negovata `ena, kako "prekudunavska Slovenka", da se oma`ila za nego vo ovoj period. Vo 811-814 godina besnee vojna i golemo neprijatelstvo pome|u Vizantija i Bugarija na ~ie ~elo toga{ bil hanot Krum. "Prekudunavskite (makedonski) Sloveni" vo ovaa vojna, poradi sopstveni interesi, rekovme deka vojuvale na stranata na Bugarija, {to zna~i deka vojuvale protiv Vizantija, t.e. protiv Solun! Ve}e vo 821 godina podignato e vostanieto na Toma Sloveninot, vo koe povtorno makedonskite Sloveni se borat protiv Vizantija. Ova prakti~no zna~i deka vo vremeto koga otprilika se o`enil tatkoto na Svetite bra}a, ne samo {to ne postoelo nikakvo so`itelstvo pome|u "prekudunavskite Sloveni" i potomcite na anti~kite Makedonci (posebno soluwanite kako lojalni gra|ani na Vizantija), tuku vo tie godini imalo i postojani voeni sudiri pome|u niv! Navistina toga{ e nejasno kako mo`el Lav (kako visok i ugleden vizantiski zapovednik, a zgora na toa i hristijanin!), vo ekot na ovie vojni, da se o`eni tokmu so selanka - pripadni~ka na narodot protiv koj samiot imal zada~a da vojuva? Podocna nesomneno deka imalo vakvi "me{ani" brakovi, no toa bilo otkako Slovenite se hristijanizirale i otkoga se namalilo nivnoto neprijatelstvo so Vizantija.

Da zaklu~ime deka pretpostavkata spored koja Konstantin od svojata majka go "nau~il tu|iot slovenski jazik", nema re~isi nikakva osnova, najmnogu poradi toa {to taa ne bila nikakva "prekudunavska Slovenka", {to vpro~em jasno e opi{ano i vo Panonskite legendi.

Tretata pretpostavka spored koja Konstantin go "znael tu|iot slovenski jazik" e u{te poneverojatna. Spored ovaa pretpostavka, vo gradot Solun navodno `iveela brojna slovenska populacija, pa od niv Konstantin go nau~il slovenskiot jazik. Deka vo Solun ne `iveele nikakvi "prekudunavski Sloveni" (osven mo`ebi retki poedinci) prethodno navedovme pove}e dokazi i avtenti~ni svedo{tva. Nema nikakva logika "prekudunavskite Sloveni" masovno da bile naseleni vo Solun vo prvata polovina na 9 vek, a istovremeno istite tie "prekudunavski Sloveni", nadvor od Solun, da krevale vostanie protiv niv, t.e. protiv sopstvenite sonarodnici vnatre vo gradot. No, duri i da pretpostavime hipoteti~ki deka vo gradot Solun (nasproti istoriskite podatoci), sepak imalo naseleno pogolema grupa Sloveni (koi sepak bi bile malcinstvo vo ovoj grad - vo sprotivno Solun odamna bi ja izgubil vizantiskata vlast), povtorno se postavuva pra{aweto: koga Konstantin uspeal da go nau~i nivniot jazik, ako se znae deka toj, u{te kako mlad, zaminal za Carigrad? Taka li lesno se u~i tu| jazik, koj, zgora na toa bil i jazik na malcinstvo?Ajde da se prefrlime vo na{evo vreme. Kolkumina dene{ni Makedonci go znaat jazikot na na{ite po~ituvani sosedi: Romi, Vlasi ili Turci? Sigurno deka se raboti za nezna~itelen broj poedinci, iako so vekovi `iveeme zaedno so ovie na{i sosedi!

I {to sega? Vidovme deka ne postoele nikakvi uslovi Konstantin da go nau~il "tu|iot slovenski jazik" vo tolkava mera za da mo`e da sozdade azbuka za istiot ili za da mo`e podocna za tolku kratko vreme da prevede golem broj knigi na slovenski. Vo sprotivno ispa|a deka Konstantin ekspresno go nau~il "tu|iot slovenski jazik" i toa: ili od neprijatelite koi vojuvale protiv negoviot grad (i toa - vo vremeto koga bil dete); ili dodeka nakratko prestojuval vo Bregalni~kasta misija, {to vo obata slu~ai nema nikakva logika. No, sepak Konstantin ja sozdal ovaa azbuka i gi prevel knigite na slovenski! Pa, kako go storil toa, dokolku ne go znael jazikot na "prekudunavskite Sloveni"? I kako mo`el podocna tolku brgu da prevede pogolem broj knigi od gr~ki na slovenski?

Dali odgovorot na ovaa dilema mo`ebi le`i vo smelata pretpostavka deka jazikot na anti~kite Makedonci i navistina bil sli~en so jazikot na "prekudunavskite Sloveni", dokolku se zeme predvid teorijata za nivnoto zaedni~ko balkansko-pelazgisko etni~ko poteklo? Samo vo takov slu~aj na Konstantin ne bi mu bilo te{ko da se prilagodi na jazikot na Slovenite von yidinite na Solun, jazik koj bil sli~en so negoviot govoren anti~komakedonski jazik. Da ne ja ispu{time od predvid i izvonredno zna~ajnata izjava na vizantiskiot car Mihail Treti, ~ie tolkuvawe ne be{e sosema ubedlivo obrazlo`eno od strana na privrzanicite na teorijata za zadkarpatskoto poteklo na Slovenite. Dobro e poznato deka Moravskata misija bila realizirana otkako moravskiot knez Rostislav upatil molba do Vizantija da im isprati duhovna pomo{ na Slovenite od Moravija vo ramkite na zaedni~kiot vizantiskomoravski sojuz vo nivnata vojna protiv Germanija i Bugarija. Vizantiskiot car Mihail Treti, go povikal Konstantin filozofot i mu se obratil so zborovite, na koi predlagam da obrneme pogolemo vnimanie. Carot Mihail, otkako go zapoznal Konstantin so molbata na knezot Rostislav, mu rekol:

"Gi slu{a{ li filozofe ovie zborovi? Nikoj drug osven tebe ne mo`e da go svr{i toa. Eve ti mnogu darovi i, koga }e go zeme{ brata ti, igumenot Metodija, odi! Za{to vie ste soluwani, a site soluwani zboruvaat ~isto slovenski. (Podvlekuvawata se moi, z. m.)."

Vo vrska so ovaa izjava vedna{ pa|aat vo o~i zborovite na carot spored koi: "site soluwani zboruvaat ~isto slovenski". Od kade sega `itelite na gradot Solun zboruvale "~isto slovenski", koga vidovme deka tie bile potomci na anti~kite Makedonci? No, nekoj mo`ebi opravdano }e zabele`i deka carot pod terminot soluwani gi imal predvid, ne samo `itelite na gradot Solun, tuku site `iteli na Solunskata tema (vizantiska administrativna oblast, z.m.), kade i navistina del od naselenieto bile "prekudunavski Sloveni", koi i navistina zboruvale "~isto slovenski". Da go prifatime i ova tolkuvawe. Sepak, ostanuva faktot deka vo Solunskata tema, pokraj "prekudunavskite Sloveni" imalo i ogromen broj potomci na anti~kite Makedonci (`itelite na gradot Solun, no i na drugi mesta vo ovaa tema). Se znae i deka temata Solun bila relativno mala tema vo odnos na nekoi drugi vizantiski balkanski temi, {to zna~i deka glavnoto naselenie vo ovaa tema bile tokmu `itelite na gradot Solun, t.e. potomcite na anti~kite Makedonci. Zna~i, povtorno izleguva deka vizantiskiot car i za anti~kite Makedonci (kako `iteli na gradot i temata Solun) izjavil deka "zboruvale ~isto slovenski"!

No, dokolku obi~nite soluwani i "prekudunavskite Sloveni" zboruvale sli~en jazik zo{to toga{ Konstantin Filozof mu rekol na vizantiskiot car: "...]e odam tamu na drago srce, samo ako imaat bukvi za svojot jazik (mislej}i na jazikot na moravskite Sloveni)"? Sigurno deka teorijata za sli~nosta pome|u anti~komakedonskiot naroden jazik i staroslovenskiot treba da odgovori na u{te mnogu pra{awa, no nema ni{to ~udno vo izjavata na Konstantin vo koja za moravskite Sloveni veli deka imale svoj jazik, zatoa {to u{te toga{ bile zabele`ani razliki pome|u jazicite na raznite slovenski narodi, iako osnovata si ostanala ista. Od druga strana, idnite nastani poka`ale deka istiot toj Konstantin sepak relativno brgu sozdal vakva azbuka! I ne samo toa. Po pristignuvaweto vo Moravija toj za mnogu kratko vreme ja prevel seta crkovna bogoslu`ba na slovenski jazik i gi nau~il svoite u~enici da gi slu`at site crkovni slu`bi. Kako mo`el da go stori seto ova tolku brgu?

No, dokolku "prekudunavskite Sloveni" i soluwanite imale isto damne{no etni~ko poteklo, zo{to toga{ vojuvale pome|u sebe? I zo{to soluwanite ne gi pre~ekale "prekudunavskite Sloveni" kako svoi bra}a?

Mislam deka nema nekoja pocvrsta osnova postavuvaweto na vakvo pra{awe. Postojat brojni primeri vo istorijata koga me|usebno vojuvale narodi so isto damne{no etni~ko poteklo i sli~en jazik (no, so razli~na kultura).

Poznato e deka Slovenite i Antite zboruvale na potpolno ist jazik, pa sepak u{te vo 6 vek e zabele`ana nivna `estoka me|usebna vojna, za koja pi{uva istori~arot Prokopij Kesariski (500-562).Vo negoviot zapis ~itame:

Ovde sekako se i brojnite vojni pome|u Rusite i Poljacite; potoa vojnata pome|u Germancite i Dancite vo Vtorata svetska vojna i u{te mnogu drugi primeri.

Zna~i damne{noto zaedni~ko etni~ko poteklo pome|u dva narodi ne e nikakva pre~ka da ne dojde do vojna pome|u niv. Naprotiv, glavni pri~ini za vakvite vojni se razlikite vo religijata i kulturata (koi nastanale kako rezultat na vekovnata odvoenost), potoa neizbe`nite ekonomski interesi i taka natamu.

Vo kontekst na ova }e go spomneme i ispra}aweto na Metodija kako upravnik na edna slovenska oblast, kade toj, pokraj drugoto, trebalo da gi nau~i "obi~aite na Slovenite". I ovde nema ni{to ~udno. I denes ima brojni narodi so zaedni~ko etni~ko poteklo, koi imaat razli~ni obi~ai, kultura i sl, kako rezultat na vekovnata odvoenost.

No, nekoj mo`ebi isto taka }e zabele`i deka postojat vizantiski izvori, spored koi, za "prekudunavskite Sloveni" sosema jasno pi{uva deka zboruvale na nerazbirliv jazik koga se pojavile vo 6 vek. Toa e to~no, no sepak treba da se znae deka vakvite tvrdewa bile davani samo od strana na toga{nite vizantiski hroni~ari, ~ij edinstven jazik bil gr~kiot.