Tekst08

Intervju so Qubi{a Georgievski

MAKEDONIJA VO HAOS I RASKOLI

Razgovorot go vode{e: Dragi IVANOVSKI

Qubi{a Georgievski - profesor na Fakultetot za dramski umetnosti & pripa|a na plejadata vrvni makedonski intelektualci koi se vpu{tija bez ostatok vo politi~kata scena mnogu odamna pred nastapuvaweto na pluralizmot vo Makedonija. Avtor e na pove}e knigi me|u koi i "Politi~kata idnina na Makedonija", "Pretsedatelski kandidat", i golem broj esei, kritiki i kolumni vo sredstvata za javno informirawe. Osnova~ na Forumot za slobodno informirawe i demokratija, ~ii {to akcii kako {to bea demonstraciite pred Sobranieto na Republika Makedonija dadoa uspe{en pridones vo razbivaweto na monopolizmot na dr`avnite mediumi i go navesti svoevidniot bran na pojavuvaweto na brojni dnevni, nedelni i periodi~ni izdanija i vesnici. Od 1990 godina, stanuva ~len vo Dvi`eweto za semakedonska akcija MAAK, a podocna politi~kata kariera ja prodol`uva vo VMRO-DPMNE, bez da vleguva vo nitu eden nejzin rakovoden organ. Vo 1994 godina, na konvencija na VMRO-DPMNE be{e nominiran za kandidat za pretsedatel na Republikata. Vo poznatata lakrdija od izbori vo istata godina Qubi{a Georgievski dobi 340.000 glasovi, {to ne be{e dovolno da mu se sprotistavi na aktuelniot pretsedatel Kiro Gligorov, koj samiot se proglasi za pretsedatel u{te po prviot krug iako ostanaa kako svedoci cifrite od prebroenite glasovi, so golema doza na somnenie za negovata pobeda.

Redakcijata na "Makedonsko sonce" zapo~nuva so serija interjua so istaknati makedonski intelektualci vo ili nadvor od politikata. Imame ~est da zapo~neme so Vas. Za po~etok kako ja ocenuvate aktuelnata politi~ka sostojba vo Makedonija?

GEORGIEVSKI: Mi pravite navistina golema ~est, {to zapo~nuvate so mene. [to se odnesuva do aktuelnata politi~ka sostojba vo Republika Makedonija, taa mo`e so golo oko da se oceni kako haoti~na. Na delo se site mo`ni raskoli: nacionalni i me|unacionalni (etni~ki); duhovni i ovozemski; raskoli vo koalicionite partneri i vnatrepartiski raskoli, raskoli vo dijasporata i me|u dov~era{nite prijateli...

Toa ne vodi kon dobro. Najstra{noto {to mo`e da ni se slu~i e ve}e na povidok, a nemam vpe~atok deka nekoj dlaboko se gri`i za toa. Lu|eto pred da padnat vo rezignacija, stanuvaat cini~ni; volni i nevolni `rtvi na gluposta i omrazata. Od sevo ova proizleguvaat i opredeleni politi~ki pojavi, koi{to, na prv pogled, izgledaat apsurdno.

Onie {to ne mo`at poinaku da mislat, pronao|aat nekoi katastrofalni skrieni sistemi vo toj haos; drugite odbivaat da mislat politi~ki; treti-pak, vo koi{to spa|a i mojata drebnost mislat deka haosot ra|a-haos! Poslednoto {to jas go ka`av kako pretsedatelski kandidat vo 1994, be{e:

"Sramot ja napu{ti na{ata tatkovina". Sega pak, mnozina mislat, deka nema ni namera da se vrati!

VLASTA GI POVTORUVA ISTITE GRE[KI NA PRETHODNATA

So ogled na faktot {to ne uspeavte vo akcijata za sobirawe 10.000 potpisi, vo koja ne bevte edinstvenata li~nost, dali smetate deka Koalicijata za promeni se posomneva vo svojata programa so koja zabele`a golem uspeh na parlamentarnite izbori ili mo`ebi se raboti za ne{to drugo?

GEORGIEVSKI: Pred s#, Koalicijata se zatr~a vo pregolemi vetuvawa, nepotrebno. Pobedata i onaka be{e jasna. 80 otsto pri~ini za taa pobeda le`ea vo `elbata na elektoratot da ja kazni prethodnata vlast. I se razbira koga }e vetite premnogu, vetuvawata ispa|aat neostvarlivi, se posomnevate li vie vo sopstvenata programa ili ne?! No ova, s# u{te mo`e da se opravda. Ona, me|utoa, {to ne mo`e da pomine bez kazna od strana na elektoratot, e {to dene{nava vlast, kako za nesre}a, gi povtoruva istite gre{ki na prethodnata. I bidej}i se raboti za ve}e videno, tie gre{ki izgledaat ponesmasni i pogrubi od onie na prethodnata.

Golemata, bi rekol, istoriskata pridobivka za Republika Makedonija, {to dojde so promenata na vlasta (ogromen ~ekor na ovaa dr`ava kon demokratijata) se rastro{uva premnogu lekoumno.

Vo kampawata za pretsedatelskite izbori ve}e se registriraat nagli presvrti, promeni na prethodnite stavovi i drugi nedoslednosti. Onie {to begaa od nacionalnata kauza i patriotizmot tokmu so nego sega se kitat na mitinzite! ]e znae li glasa~ot da ja raspoznae vistinskata platforma na partiskite kandidati za pretsedatel na Makedonija?

GEORGIEVSKI: Ima lu|e {to smetaat deka elektoratot e epten prosta, glupava masa! Toa e to~no, no samo za 20 otsto, za onie partiski zombi, za "vojnicite na partiite", koi{to se glasa~ka ma{inerija. Golemite partii smetaat tokmu na niv. Me|utoa, koga se raboti za pretsedatelski izbori }e treba mnogu pove}e: }e treba da se osvoi golem del od elektoratot, {to misli so svoja glava. A toj kaznuva za se: za dvoli~nost, troli~nost kako i za bezli~nost; za la`ni vetuvawa i za matni vizii... Za `al, vo ovoj galimatijas, ne gledam {to ima tuka da se raspoznae?

MAKEDONSKOTO NACIONALNO BITIE KAKO GOLO SREDSTVO ZA DOBIVAWE NA VLAST!

Niza intelektualci, bez ogled dali & pripa|aat uslovno re~eno na levicata ili na desnicata se soglasuvaat deka vo Makedonija povtorno se aktivirani antimakedonski sili od doma{na provinencija koi svesno ja turkaat vo novi delbi i konflikti so koi vpro~em izobiluva i istorijata na makedonskiot narod?

GEORGIEVSKI: Tie sami, nesporno si ja vr{at svojata rabota, no ne treba da se feti{iziraat, za{to toa vodi kon voveduvawe na idealniot instrument na site diktaturi: "nadvore{ni i vnatre{ni neprijateli". Mene najmnogu me zagri`uva po~vata, vrz koja{to tie sili momentalno cvetaat.

A taa po~va sme nie samite. Seta sre}a e vo toa, {to ovie pojavi se o~igledno fabrikuvani ili kako sredstva da se dojde na vlast, ili kako sredstvo da se zadr`i mestoto. Po izbornite treski, tie pojavi }e se smirat. Makedonskoto nacionalno bitie pobeduvalo mnogu pote{ki istoriski isku{enija od ovie operetni me|usebni blatewa, koi{to se zakanuvaat kako mo`nost do siot svet da ispratime eden u`asen signal deka ne sme Makedonci, tuku deka nacionalnata pripadnost ni treba samo za da dojdeme, ili opstaneme na vlast!

Opozicijata vo RM sekoga{ bila nacionalno nastroena: spored toa, istoto pravo da bide nacionalna, go ima i sega{nata opozicija. Vlasta pak, imaj}i drugi zabavi, podzaborava na gri`ite za nacionalnoto bitie! Ona {to e tuka najstra{no e faktot deka so toa, volno ili nevolno davame signali deka na{eto nacionalno bitie, kako garant na dr`avnosta e samo golo sredstvo za dobivawe na vlast!

[to mislite za odnosite so sosedna Albanija koi aktuelnata garnitura na vlast gi istaknuva kako "prijatelski" so ogled na slu~uvawata na granicata i izjavite na Sali Beri{a za sealbanska federacija ili pak neznaeweto na Rexep Mejdani deka vo negovata zemja `iveat golem broj Makedonci?

GEORGIEVSKI: Od Albanija dojdoa najubavite vesti za nas: tamu povtorno pobedi Fatos Nano. Razumen politi~ar. Kako rezultat na negovata pobeda }e dojde do pozitivno prestrojuvawe vo albanskiot politi~ki korpus vo Republika Makedonija. Pravo e na g. Mejdani da znae ili da ne znae, no neznaeweto nikoga{ ne bilo dobar sovetnik na dr`avnicite. No, obi~no, tie {to ne znaat, po nu`nost se prevrtlivi: toj u{te utre ne znae. Mene pove}e me zagri`uva znaeweto na nekoi dr`avnici {to ne & mislat dobro na Republika Makedonija, a toa e pogolemo od znaeweto na na{ite.

PROMENA NA GRANICITE NA BALKANOT ]E ZNA^I - KATAKLIZMA!

Vo oficijalnata svetska politi~ka scena se prote`ira principot na nemenlivost na granicite so upotreba ili zakana so sila, osven po pat na pregovori. No, Albancite na Kosovo go napravija tokmu sprotivnoto: Najdoa silen sojuznik, gi otvorija magacinite so oru`je, formiraa teroristi~ka grupa t.n. OVK, predizvikaa intervencija na NATO i sega vr{at nevideno etni~ko ~istewe vo pokrainata sprema site nealbanski `iteli. Dali ova e primenliv recept za re{avawe i na problemite so drugite malcinstva na Balkanot kako {to e i makedonskoto malcinstvo?

GEORGIEVSKI: Nitu eden recept za destabilizacija na edna dr`ava, ne mo`e da va`i za druga. Ako ni{to drugo, zatoa {to e ve}e viden. No tuka sli~nosta ne mo`e da se isklu~i. [to se odnesuva do promenata na granicite na Balkanot, toa ne mo`e da se slu~i, dokolku nekoj ne saka da rizikuva - kataklizma! Inaku, problemite na i so Kosovo }e se vle~kaat u{te dobri deset godini. Toa e ve}e ~ist - Liban!

Na{e e dobro da se podgotvime i da go spre~ime eventualniot "spill over" (n.b. pro{iruvawe). Po sekoja cena. A vamu, za ovoj najva`en problem na Republika Makedonija, mol~at edna duzina olkavi ma`i, koi{to zgora na s#, sakaat mol~e{kum da stanat pretsedatel na Republika Makedonija. Nikoj ne odi na zabolekar, ako ja skr{il nogata.

Kako }e se razviva situacijata vo sosedna Jugoslavija dokolku opozicijata ne uspee vo svoite nameri da go simne Slobodan Milo{evi} od vlasta?

GEORGIEVSKI: Ne veruvam deka vakvata opozicija vo SRJugoslavija mo`e da go kutne Milo{evi}. Makar i so amerikanska pomo{. SRJ isto taka ne smee da dozvoli "spill over" od Kosovo, za{to, vo toj slu~aj i samata }e se libanizira.

Nametnatoto i ve{ta~ko odr`uvano pra{awe okolu imeto na makedonskata dr`ava ostanuva i natamu nere{eno so Grcija. Privremenata spogodba me|u "dvete strani" ve}e isteknuva a na povidok ni aber za negovoto re{avawe. Kakov e va{iot stav okolu pra{aweto so imeto?

GEORGIEVSKI: Vie li~no, zaedno so mene zaripnavte vikaj}i: makedonsko ime-nema da zagine! Garant za toa, ako nikoj drug, be{e VMRO-DPMNE! Gospod neka ni e napomo{, ako tie garancii imale rok na va`ewe. Za sekoj slu~aj, jas pak }e re~am: makedonsko ime - nema da zagine!

Dali se soglasuvate so ocenkite za otpo~nuvawe na proces na bugarizacija na makedonskata kultura ili pak se raboti za revan{ na nekoi neosoznaeni Makedonci koi se lociraat duri i vo Vladata na Republika Makedonija zaradi "srbofilstvoto" na dov~era{niot komunisti~ki sistem.

GEORGIEVSKI: Ovoj odgovor, pred s#, go podrazbira mojot stav iznesen vo odgovorot na va{eto prvo pra{awe. Nikoj ne mo`e da ne povle~e vo ovaa namestena "drama" na makedonskiot narod. Jas ne gi dr`am o~ite na tilot, pa da mi gledaat kon XIX vek dodeka za~ekoruvam vo XXI! Ja sum roden Makedonec i me nosi redot, da umram kako Makedonec. S# drugo, e jalova rabota i mirisa na predavstvo: bez ogled vo koe "filstvo", ili "manstvo" e spakuvano. Toa e ista palka vo drugo pakuvawe!

I na krajot, {to vi zna~e{e izjavata deka ni prirodna kataklizma ne mo`e da ve odvede na pretsedatelskata konvencija na VMRO-DPMNE, odnosno deka sega pretstavuvate frakcija vo VMRO-DPMNE?

GEORGIEVSKI: Ni{to drugo, osven toa {to go rekov. Edno od moite najgolemi li~ni dostoinstva, voedno i edno od moite najgolemi politi~ki prokletstva e {to se izrazuvam sovr{eno jasno i dovolno glasno.