Gledano odnadvor

MAKEDON^ETO

Pi{uva: Slavko MANGOVSKI

Malku knigi objaveni vo Grcija i Makedonija go imaat zna~eweto {to go ima deloto na Petros Vocis “Makedon~eto”. ^itatelite verojatno }e se prisetat na ovaa kniga so koja se zapoznavme pred nekolku meseci. Da se potsetime: avtorot na knigata e roden vo seloto Setina, Egejska Makedonija. Pisatel e na pove}e knigi i u~ebnici za potrebite na prosvetata vo Republika Grcija. Knigata “Makedon~eto” za prvpat e objavena na gr~ki minatata godina i vedna{ stana bestseler. Obrabotuva eden te`ok period na gr~kata i makedonskata istorija, periodot na Gra|anskata vojna 1945-1949. So o~ite na edno detence, avtorot ni go pretstavuva `ivotot vo negovoto selo vo tie ma~ni godini na u`as, vojna i neizvesnost. Knigata, najposle e objavena vo Makedonija kako zaedni~ki potfat na Sorosoviot institut Otvoreno op{testvo, preveduva~ot g. Vasko Karaxa, pe~atnicata "Evropa 92", pratenikot na VMRO-DPMNE, g. \or|i Kotevski, tehni~kiot urednik g. Ahil Petrovski i izdava~ite Zdru`enieto na decata begalci od egejskiot del na Makedonija – Skopje i "Makedonsko sonce". Promocijata na knigata }e se odr`i na 22. 10 1999 g.(petok), vo 19 ~asot vo domot na ARM.

 

LI^NI I OFICIJALNI STAVOVI

Vo posledno vreme s# pove}e se slu{aat objasnuvawa koi se obiduvaat da ni ka`at deka bugaromanskite stavovi na nekoi ministri na dene{nava Vlada na Republika Makedonija se vsu{nost li~ni stavovi, a ne oficijalni stavovi na Vladata ili pak partijata koja tie ja pretstavuvaat. Za prvpat toa se slu~i koga nekolku ministri se istr~aa i polo`ija cve}iwa na grobot na T. Aleksandrov. Potoa, pred okolu eden mesec imavme komentar vo vladinoto glasilo koe n# ute{i deka nema potreba da se pla{ime od faktot deka nekoi od ministrite i visokite slu`benici na ovaa administracija se bugaromani. Poslednoto se slu~i pred nekoj den, demek vo predizborna atmosfera, portparolot na najgolemata partija na vlast, ka`a deka li~nite bugaromanski stavovi na nekoi od ministrite - ~inovnici se samo nivni, a ne na Vladata ili na partijata. Cela ovaa verbalna akrobatika, mene me luti do beskraj, samo zaradi toa {to nekoj misli deka na{iot narodot e glup i ne razbira ni{to. Demek, ne razbira deka ne se postavuva narkoman za ~uvar na drogite, aramija za ~uvar na parite, volk za ~uvar na ovcite itn., do beskraj. Sepak, mislam deka narodot razbira i deka }e gi kazni onie koi se poigruvat so najsvetite ne{ta, {to sekoja nacija gi ima: identitetot i kulturata. Da se izbegne kaznata potrebni se o{tri i re{itelni merki vo vid na otstranuvawe na gospodata koi imaat konflikt me|u li~nite i oficijalnite stavovi.

 

STAPICA

Mo`e li ~ovek sekoja ve~era da izleguva vo 23 ~asot, da se vra}a doma vo 03 ili 04, pa posle spiewe od 3-4 ~asa da odi na rabota, u~ili{te ili univerzitet? Sekade vo svetot toa ne e vozmo`no, osven kaj nas. Sekoj den sme svedoci na ovaa neverojatna pojava: kafeanite, kafe-barovite i kafuliwata se prepolni, a da ne zboruvame za diskotekite, no}nite klubovi, barovite i sli~nite na niv. Seto ova se slu~uva vo zemja kade {to nevrabotenite se pove}e od vrabotenite, zemja kade {to sekoj den mladite, a bogami i starite, masovno se iseluvaat, zemja kade {to za vleguvawe vo studentskite domovi se potrebni partiski kni{ki, ispitite se polagaat so davawe mito, vladee beznade`nost i o~aj, kade ministrite fr~at levo-desno vo mercedesi, a mladite mislat na edinstvenata mo`na idnina - kako emigranti, kade dekadencijata i cinizmot se karakteristi~ni kvaliteti, intelegencijata se prodava i vrti od kade {to duva veterot. Se ~ini deka na{iot narod ja zagubil verbata vo idninata. Se ~ini deka se nao|ame vo stapica od koja nema izlez. Se razbira, toa ne e tokmu taka i takvoto ~uvstvo e samo privremeno. Edinstveno e jasno deka vratata od stapicata mo`at da ni ja otvorat samo tie koi se na vlast so brzi i kreativni ekonomski reformi. Vo sprotivno, stapicata poleka }e se izprazni od Makedonci.

 

BOR^ KON SUDENITE ZA SAMOSTOJNA MAKEDONIJA

Kako dr`ava i kako narod imame eden neisplaten bor~, od momentot koga Makedonija se osamostoi. Na onie koi se borele so pu{ka v raka za slobodata na Makedonija, gore-dolu sme se oddol`ile. Ostanuvaat onie koi le`ele po zatvori zaradi istata rabota, onie koi imale hrabrost gordo da ja krenat glavata i da go baraat ona {to site go imame denes, idealot na generacii Makedonci, otkoga postoi makedonski identitet: slobodna i nezavisna Makedonija. Ovie patrioti imale hrabrost da go baraat ona {to site go posakuvavme. Ovaa hrabrost ne bila kako koja bilo hrabrost. Ovaa hrabrost be{e svesna za posledicite: tepawa, ma~ewa, konfiskacija na imoti, maltretirawa i mnogu sli~ni neprijatni raboti. Da ne zboruvame za dolgite zatvorski kazni, gubewe na prihodi, rasturawe na familiite, a i smrt. Na vakvite lu|e so neizmerna hrabrost i integritet nie nikoga{ ne mo`eme da im se oddol`ime. Najmalku {to mo`e, ovaa dr`ava, da napravi e da im dodeli specijalni penzii kako na heroi. Ne bi bilo lo{o i sozdavawe na specijalen orden kako na pr. “Borec za nezavisna Makedonija” ili sli~no. Ako ne znaeme da im se oddol`ime na najvrednite sinovi na na{ata zemja, toga{ za kakvi vrednosti }e gi u~ime na{ite deca?

 

IMETO

Edinstvenoto pra{awe za koe nikoj od pretsedatelskite kandidati ne zboruva, e kako }e go re{i problemot so imeto. Eden od kandidatite na partijata koja do minatata godina be{e na vlast i e najodgovorna za ovoj te`ok problem, duri ima{e hrabrost da ka`e deka tie go spasile imeto (!?) koga go prodale znameto. Neverojatna glupost od vakov vid e samo pokazatel deka nikoj ne se gri`i za problemot na imeto. [to n# o~ekuva ako nekoj od kandidatite bide izbran? Minatiot vikend poznatiot ekspert po pravo profesorot d-r \or|i Marjanovi} vo eden napis vo “Dnevnik” (koj }e go preneseme celosno vo sledniot broj) ja opi{a celata kriminalna lakrdija na na{ite pretstavnici na vlast vo odnos na imeto za koe i nie sme pi{uvale pove}epati. Zaklu~okot e deka nikoj od kandidatite nema programa kako da se re{i ovoj problem, a vie dragi ~itateli, imajte go predvid ova koga }e glasate.