Rusite go nemaat Mar{al, nitu Keja, nitu Maknamara. Rusite go imaat antipodot Patjomkin, nenadminatiot velemajstor na kulisite od pusta stepa da napravi bogat i napreden predel. Mo`ebi zatoa Rusite i `iveat so stotici godini (od 1787 godina) vo toa "potemkinovo selo", kade {to caruva iluzijata na Katarina Vtora.

Minatata nedela, neo~ekuvano za svojata apologetska opredelba, MRTV, istoporuvaj}i go ministerot za finansii Boris Stojmenov na eden odnapred nepodgotven razgovor (!) na javnosta, vo "edno }o{e" & ka`a deka televizijata mo`e da bide i nekonvencionalna, a ministerot za prvpat originalen, otvoren i zamislen.

Originalen, da ne li~i na Taki Fiti, otvoren da ne ja zatskriva vistinata bez razlika kolku }e go "pegla" premierot zaradi "neposlu{nost" i zamislen deka "polniot buxet, ako e dobar za vlasta, ne e sekoga{ dobar za biznisot... Oti i crpeweto od bunarot ima kraj, ako ne znae{ kako i kolku da iscrpi{!"

Mladiot premier ne go krie zadovolstvoto oti dr`avnata blagajna mu e polna. I gi fali dano~nicite, carinarnicite, policajcite (i tie pridonesuvaat so svoite kazni), javnite pretprijatija.

I kako {to Anaksagora mu re~e na svojot vladetel deka ne e mnogu za falewe "da napolni{ edna vre}a na vlasta, a da isprazni{ mnogu vre}i na narodot", taka i Stojmenov, malku se zaduma dali e dobro dr`avnata kasa da bide do "vrv polna", na smetka na s# popraznite smetki na firmite.

Ubavo e vlasta da ja ima kontrolata na parite, no ne e ubavo vlasta samo da zema, a da ne vra}a od tie {to zema. Po~uvstvuvav vo tiradata na Stojmenov duri i negovo sopstveno preispituvawe, kako finansisko - "pri~estuvawe".

Imam eden prijatel vo Bitola, umen i uspe{en ~ovek. Mi veli, Gaga~ev so vodite od "Stre`evo" navodnuva ekstenzivni kulturi!

A, selanite se ponezadovolni, oti se ostaveni sami na sebe, oti ~ip~at denar po denar, da kupat vo gotovo traktor, da obezbedat seme, |ubrivo... Avtomobilot ne e luksuz, ama traktorot dibidus.

Za avtomobil }e se najde vamu-tamu po nekoe kredit~e, za traktor, nikade i nikakvo. Dr`avata toa ne mo`e da go zanemaruva. Znam oti bankive ni se firan. Na s# li~at, na banki nikako. Ama mora nekoj, a koj ako ne dr`avata, da im go "otvori" procesot na preobrazba za vistinsko bankarewe.

Selanite se nezadovolni, ama i nezgodni. Doa|aat kaj mene, veli prijatelot, i baraat traktor. Molat, kolat, se kolnat, da im dadam traktor na po~etok, gi gledam, `al mi e (a ne treba da mi bide) i na krajot im velam: vo kogo veruva{, vo Gospod ili vo partijata? Ako mi re~i vo partijata, go brkam, ako mi re~i vo Gospod, mu davam traktor. Od deset traktori {to sum im gi dal na vakva proverka, dvajca pla}aat, osummina zabo{otuvaat. Tie dvajca bile "od majka rodeni, i vo Gospod veruvale", a onie osummina i "bezbo`nici" i la`livci!

Problemot so parite vo Makedonija e mnogu seriozen. Nema inflacija i toa e dobro za ovaa Vlada. Me|utoa, parite vo Evropa ~inat 2,3 ili 4 posto, a ovde kaj nas tie pari ~inat duri 12, nekade i pove}e posto. So takvi "divi" nekontrolirani kamati, nema pazarna ekonomija, bidej}i toa ne e pazar na pari, tuku haos vo parite.

Koga go gledav na TV, ministerot Stojmenov, koj kako strog lekar im ka`uva na pacientite od "Feni" i "Frinko" deka im nema spas, mislev deka sepak }e im ponudi edinstveno spasonosen "lek" na onie na koi im gi zatvora fabrikite, da im dade zemja. [iroka i nepregledna e Makedonija!

Ovie denovi, baronesata Margaret Ta~er, vo nejzin stil , na Toni Bler mu pora~a da ne dava bleskavi izjavi, oti koga politikata vetuva raj na zemjata, toga{ vo dr`avata s# mirisa na totalitarizam. I Qup~o treba malku da se vozdr`uva od preoptimisti~ki izjavi, oti vo Makedonija s# u{te sme daleku od optimizmot.

Dr`avata i natamu mnogu ja ima i kade {to ne treba da bide. Na primer vo kulturata dominira ministerot, a tvorcite na kulturata nikade gi nema. Toa va`i i za gospodinot Novkovski. To~no deka obrazovanieto ni e "luk i voda", deka trebaat reformi, deka "avionot s# u{te ne mo`e da se odlepi od socrealisti~kata pista" i da poleta vo pravecot na evropskite koridori, no negovite apstraktni predavawa na makedonskata javnost preku makedonskiot Parlament, potpolno n# zbunija: Kade odi ovoj ~ovek?!

I Dimitrov i Gruevski treba da ras~istat, {to sakaat so tie trgovski pretstavnici - poklisari? Idejata ne e lo{a, ama realizacijata izgleda |avolski te{ka. Ne veruvam deka koga patuvaa vo stranstvo i dvajcata ministri nemaat "pet minuti" da zastapat nekoja makedonska firma, pred stranskite prijateli. Taka toa po~nuva. Najprvo ministrite im go trasiraat patot na agentite, a ovie duri potoa deluvaat, ako voop{to znaat da deluvaat.

Gospod e dr`avata, neli?!