Rabotodavcite }e garantiraat formirawe na novi rabotni mesta, nasproti zamrznuvaweto na kompenzacijata za vraboteniot, posebniot tretman kon honorarnite rabotnici (izemeni od kolektivnata spogodba), fleksibilnosta na minimalnite plati, procedurite za vrabotuvawe i otpu{tawe na rabotnici, socijalnite beneficii i beneficiite za nevraboteni, indeksiraweto plati i beneficii, pravoto za {trajk i nivoto na platite.

Rabotodavcite }e se obvrzat sebesi za fiksni kvantitativni celi preku godinite, nasproti primaweto beneficii za nevraboteni od novovrabotenite lica (ili druga forma na subvencija ili dano~en pottik) i/ili popust za socijalnite dava~ki.

"Nacionalniot dogovor za vrabotuvawe" treba da ima za cel da ja ograni~i inflacijata so limitirawe na grantovite za plati vo produktivni grantovi (na primer, preku dividendite na rabotnicite-akcioneri ili preku planovite za akciskite mo`nosti - stock options - na rabotnicite).

Za vozvrat, sindikatite }e dobijat grantovi za efikasna kontrola vrz produktivnosta pri koja e o~igleden uspehot od prezemenata administrativna rabota (shop floor). Ova e neokorporativen pristap.

Toa zna~i deka tri-straniot socijalen dogovor }e ja zgolemi vrabotenosta so umerenost vo pobaruva~kata za plata, no sindikatite }e ja kontroliraat politikata koja se odnesuva na osiguruvaweto nevraboteni lica, za{titata na vrabotenite, predvremenata penzija, rabotnite ~asovi, penzionerite so starosni godini, zdravstvenoto osiguruvawe, domuvaweto, odano~uvaweto, vrabotenosta vo javniot sektor, stru~nata obuka, regionalnata pomo{ i subvenciite za opadnatite i mladi industrii?

Vo [vedska i Germanija postoi kodeterminacija. Rabotnicite imaat kvaziustavna reprezentacija na produktivnosta pri koja e o~igleden uspehot od prezemenata administrativna rabota (shop floor), duri i po pra{awata koi{to ne se povrzani so plata (kako {to e rabotnata organizacija).

Mnogu zemji vovedeni vo "dohodovnata politika" imaat namera da se osiguraat deka rabotodavcite, pod pritisok na sindikatite, nema da gi zgolemat platite i cenite. Vo [vedska na primer, obete, rabotnata sila i rakovodnite organizacii, se odgovorni da ja odr`uvaat stabilnosta na cenite. Vladata mo`e da intervenira vo pregovorite i sekoga{ ja poseduva nadmo}ta za zamrznuvawe na platite ili kontrolata vrz platite i cenite. Vo Holandija, sudovite mo`at da gi odredat platite. Beneficiite od platite i nevrabotenosta se zabele`ani kako komplementarni ekonomski stabilizatori (sprotivno na biznis - krugot).

Druga mo`nost e Garantiraniot plan za plati - rabotodavcite obezbeduvaat minimalna godi{na vrabotenost ili minimalna godi{na plata ili obete, za onie vraboteni koi bile vo pretprijatieto za minimalno vremetraewe.

Pretprijatijata i sindikatite mora da mu predhodat na stare{inskiot tretman (da se otpu{taat samo novovrabotenite - LIFO, last in first out - posledniot od prvite nadvor). Na pretprijatieto treba da mu se dade "slobodna raka" za vrabotuvawe i otpu{tawe na svoite vraboteni, bez razlika na stalnoto mesto.

Site idni kolektivni dogovori treba da bidat podredeni vo Nacionalniot dogovor za vrabotuvawe. Site ovie dogovori treba da vklu~uvaat prinudni re{enija na sporovi, preku posredni{tvo ili arbitra`a. Site rabotni~ki dogovori mora da vklu~at jasni, prinudni i finalni proceduri za `alba. Mo`nostite vklu~uvaat uskladuvawe (treta strana gi doveduva zaedno rakovodstvoto i rabotnata sila, da se obidat i da gi re{at problemite samostojno), posredni{tvo (treto lice im dava negarantirani predlozi na stranite) i arbitra`a (treta strana pravi finalni, povrzani odluki), ili Ramnopravni paneli za pregled - kade {to rakovodstvoto i vrabotenite zaedno upravuvaat spored `albite. Prepora~uvam da se dozvoli vonsudsko re{avawe na sporovi, koi poteknuvaat od razre{uvawe rabotnici, preku arbitra`a, preku sovetot na vrabotenite, poverenicite ili preku odborot rabotodavec-vraboteni.

Rabotata be{e ednostavna afera od 7 do 3. Toa pove}e ne e slu~aj.

Vo Danska rabotnikot mo`e da zeme specijalno otsustvo. Toj dobiva 80 % od maksimalnata beneficija za nevraboteni plus neprekinato socijalno osiguruvawe, obezbeduvaj}i si go vremeto za rabotna obuka kako otsustvo sekoja sedma godina ili ponatamo{no obrazovanie, ili kako roditelski odmor. Otsustvoto mo`e da se prodol`i zaradi zgri`uvawe na stari lica (stari roditeli ili drugi rodnini) ili zaradi neizle~liva bolest - kako {to e slu~aj vo Belgija (iako samo do 2 meseci). Ima ekonomska smisla, bidej}i nivnite aktivnosti gi zamenuvaat socijalnite tro{oci.

Vo Velika Britanija honorarnite rabotnici gi dobivaat istite beneficii vo slu~aj na otpu{tawe i pogre{ni razre{uvawa, a vo Holandija penziskite fondovi gi subvenciraat penziite za honorarnite rabotnici.

So zakon i so kolektivnite dogovori treba da se subvencira specijalniot tretman za rabotata na smeni, ve~ernata i vikend rabota (na primer, bez pla}awe na socijalnite beneficii).

Site na~ini na honorarnoto, napornoto, sezonskoto, neredovnoto, delbenoto i od doma rabotewe treba da se ohrabri. Na primer: na dve lica koi delat ista rabota treba da im se dozvoli izbor kako da bidat tretirani, zaradi dano~ni celi i zaradi celi na beneficiite za nevraboteni, kako edno ili dve lica, spored koe rabotnicite treba da se smenuvaat. Vo Bugarija, nacionalnata programa za honorarnoto vrabotuvawe gi ohrabruva rabotodavcite da gi vrabotat nevrabotenite na opredeleno vreme, vrz vremenska osnova (kako na{ata Mladinska zadruga).

Makroekonomskata politika vo Makedonija e seriozno ograni~ena zaradi svoite me|unarodni obvrski kon MMF i Svetskata banka. Generalno, zemjata mo`e da gi ubla`i kamatnite stapki ili da obezbedi fiskalno poka~uvawe na ekonomijata so namaluvawe na danocite ili so deficitarno potro{uvawe.

Kontracikli~nata fiskalna politika zaostanuva i kako rezultat te`nee kon vlo{uvawe na trendot. Fiskalnoto zgolemuvawe e nakloneto kon preklopuvawe so porastot i fiskalnata kontrakcija so recesiite.

Vo pogled na buxetskite ograni~uvawa (pove}e od 97% od buxetot e "zaklu~en vnatre"), ne e prakti~no da se o~ekuva nekakov porast na vrabotuvawe ili od monetarnata politika ili od fiskalnata politika na dr`avata Makedonija.

Ona {to jas go prepora~uvam e da se vovede "Poln buxet za vrabotuvawe" (poglednete detali vo Dodatokot broj 1). "Polniot buxet za vrabotuvawe" go prilagoduva buxetskiot deficit ili vi{okot vo relacija so efektite od devijaciite od polnata ili normalnata nevrabotenost. Taka, ednostavniot balansiran buxet, vsu{nost mo`e da bide kontradiktoren. Ednostavniot deficit vsu{nost mo`e da bide vi{ok vrz osnova na polnata vrabotenost i Vladata mo`e da bide kontradiktorna i pokraj pozitivnata pozajmica. 

Zakonot treba da se dopolni so dozvoluvaweto za izu~uvawe zanaet i obuka za minimalni plati za obuka. Mandatornata obuka ili izu~uvaweto zanaet e delotvorna krutost, bidej}i go ohrabruva steknuvaweto stru~nost. Germanija e odli~en primer za beneficiite od dobro razvienata programa za izu~uvawe zanaeti.

Pove}eto nevraboteni lica mo`at da bidat preobu~eni, bez razlika na godinite i nivoto na obrazovanie. Ovoj iznenaduva~ki rezultat se pojavi od mnogu studii.

Masovnata programa za preobuka i prekvalifikacija, potrebna za borbata so nevrabotenosta, mo`e da bide primeneta vo Makedonija vo sorabotka so privatniot sektor. Vladata }e gi obu~uva, preobu~uva ili prekvalifikuva nevrabotenite rabotnici, a pretprijatijata vo privatniot sektor }e go prezemat vrabotuvaweto na preobu~enite rabotnici za minimalen vremenski period, prosleduvaj}i ja kompletnosta na nivnata obuka ili preobuka. Vsu{nost, Vladata treba da bide obrazovniot potpretpriema~ na biznis-sektorot, katalizator na stru~no steknuvawe vo potkapitaliziraniot privaten sektor. Na ovoj plan rabotodavcite vo malite biznisi treba da imaat prioritet.

Treba da postojat posebni programi za preobuka i prekvalifikacija vo soglasnost so nivoto na obrazovanie na populacijata koja se obu~uva i so celta na programite. Taka, stru~nata obuka treba da se oddeli od izu~uvaweto na osnovnata pismenost i numeri~kata stru~nost. Dodatno, pretpriema~kite stru~nosti treba da se razvijat vo programite za obuka vo mali biznisi i vo programite napraveni za podobruvawe na rakovodnite struki na postoe~kite pretpriema~i.

Site programi za preobuka i prekvalifikacija treba da se udvojat kako sovetni~ki uslugi. Instruktorite / vodi~ite / predava~ite treba da bidat obvrzani da sprovedat legalno, marketing{ko, finansisko, povrzano so proda`ba ili drugo konsultirawe. Student koj }e volontira da predava osnovni struki, }e bide podoben da dobie univerzitetski krediti i {kolarina.

Malite biznisi se motori za raste` i otvorawe na rabotni mesta vo site moderni ekonomii. Za podolg period, formiraweto mali biznisi e edinstvenata nade` na Makedonija. Vladata treba da gi ohrabri proviziite na mikrokreditite i kapacitetite za formirawe na mali biznisi i doma{no formirani biznisi od strana na bankarskiot sistem. Vo otsustvo na reakcija ili sorabotka so bankarskiot sistem, samata dr`ava treba da za~ekori kon ostvaruvawe na vakvite fondovi i kapaciteti (fizi~kite kapaciteti i uslugi kako biznis - inkubatori).

Taka, dr`avata treba da gi ohrabri malite biznisi preku mikrokrediti, inkubatori, dano~ni krediti i da im dade prioritet na malite biznisi pri vladinite nabavki.