Gospod izgleda ni se smiluva i ni pomogna, na Svetiklimentoviot prestol da sedne eden dosten poglavar, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski g.g. Stefan. Patot do izborot ne be{e lesen. Intrigi, spletki, obvinuvawa, mahinacii i {to li ne. Vistinska melodrama. Od rezultatot razbravme deka lu|eto, koi se sposobni da gi podelat risjanite do stepen tie da se mrazat ili da se sudat, ne treba da bidat poglavari na Makedonskata pravoslavna crkva. Nas ni trebaat poglavari koi }e go mirat narodot, }e {irat risjanska qubov i nad s#, }e se borat za me|unarodnoto priznavawe na na{ata sveta crkva. Takov se ~ini deka dobivme. Da se nadevame deka toj mudro }e ja vodi MPC i deka naskoro }e se raduvame na priznavawe od sestrinskite crkvi, a i od statusot na Patrijar{ija.

Verojatno mnogu od vas }e se slo`at deka ekonomijata vo Makedonija, ako ne e vo katastrofalna sostojba toga{ e mnogu blisku do nea. Za brzo izleguvawe od krizata potrebni se kreativni zafati. Pred nekolku meseci pro~itav deka Argentina razmisluva da go vovede amerikanskiot dolar kako oficijalna valuta. Makedonija bi trebalo da napravi ne{to sli~no, voveduvaj}i ja germanskata marka kako edinstvena valuta. Markata i taka e de fakto ve}e oficijalna valuta. Denes, tuka s# e izrazeno vo germanski marki, taka {to ednostavno se raboti za ozakonuvawe na edna sostojba koja ve}e postoi. Vakviot ~ekor }e pridonese golemi prednosti i beneficii na na{ata ekonomija. Stranskite investitori }e bidat ohrabreni da investiraat vo zemja kade {to germanskata marka }e bide kako nacionalna valuta. Nie sekako so vleguvawe vo Evropskata unija }e morame da se otka`eme od nacionalnata valuta i da go prifatime evroto. Za izlez od dlabokata ekonomska kriza ni trebaat kreativni re{enija.

Zo{to vo edna dr`ava, kako Bugarija, postojat politi~ki partii, koi u~estvuvaat vo vlasta, a se vikaat "vnatre{no-makedonski revolucionerni organizacii", voop{to ne e jasno. U{te pomalku e nejasno, zo{to postojat “Makedonski nau~ni instituti”. Vakvi organizacii i instituti logi~no bi trebalo da postojat vo edna dr`ava koja se vika Makedonija, a ne vo dr`ava koja se vika Bugarija. Nivnoto prisustvo bi mo`elo da se razbere kako postoewe na aspiracii kon edna sosedna dr`ava. No, kako {to ~itate od naslovot nema premnogu da se zadr`uvame na site mo`ni implikacii na gornovo, tuku }e pi{uvame za ona {to se slu~i pred nekolku dena vo Sofija. Na scenata, se pojavuva edno novo VMRO, “Obnoveni makedonski rodoqubivi organizacii” osnovano od “Sojuzot na makedonski organizacii”. Na prvata konferencija za pe~atot o{tro go napa|a VMRO-BND (porane{no VMRO-SMD pa VMRO, a sega Bugarsko nacionalno dvi`ewe) za vrski so bugarskata dr`avnata bezbednost, a i so KGB. Napadnati se li~no “vojvodata” Karaka~anov, Gocev i drugi. Pretstavnicite na novata VMRO se pretstavuvaat kako potomci na “stari makedonski rodovi” so makedonska krv, no }e se borat za za~uvuvawe na bugar{tinata i otstranuvawe na site prepreki vo odnosite so Makedonija. O~igledno Bugarite ne se sposobni da si ja ~uvaat bugar{tinata, pa moraat za toa da anga`iraat razni “Makedonci”. Ne mo`eme da go izbegneme vpe~atokot deka seto ova e samo posledna spletka na bugarskata politi~ka scena, koja mora da se dovede vo vrska so neodamne{nite obidi na premierot Kostov, da se re{i od politi~kiot tovar na VMRO-BND. Gledano odovde se menuvaat samo glavnite akteri i fasadite, a s# drugo ostanuva isto. ]e zavr{ime so edna poraka do novoto VMRO: Gospoda, ne gubete si go vremeto. Site organizacii koi go nosat imeto “makedonski”, a se borat za bugar{tina, se samo pre~ka za podobruvawe na odnosite me|u Makedonija i Bugarija. Takvo be{e VMRO-BND, a {to vi veli deka vie }e bidete podobri?

Nekoi mi se `alat deka mnogu ja napa|ame Vladata. Verojatno ne znaat deka javnite slu`benici se podlo`ni na kritiki. [to pokriti~na situacija vo zemjata toa poostri kritiki. Se nadevam deka onie koi n# kritikuvaat deka sme kritikuvale ne mislat deka so zavr{etokot na izborite odgovornosta na izbranite prestanuva ili deka treba da mol~ime samo zatoa {to nekoj od Vladata bil od ovaa ili onaa partija. Sekade vo svetot, toa ne e taka. Nie se trudime i kaj nas da se praktikuva istoto. Zatoa kritikuvame i }e kritikuvame s# {to ne e vo interes na Makedonija, no i }e falime. Pri~ina za falewe e re{enieto na ministerot za trgovija, Gruevski za otvorawe na makedonski trgovski pretstavni{tva vo 25 zemji vo svetot. Sesrdno ja poddr`uvame ovaa ideja za koja se zalagavme pred mnogu godini i krajno e da se sprovede. I ne samo toa: potrebno e komercijalnoto prisustvo da bide vo zavisnost od va`nosta na pazarot i na komercijalnite vrski. Spored toa najgolemo prisustvo ni e potrebno vo Va{ington, Brisel i Moskva. Vo rabotata na trgovskite pretstavni{tva bi moralo da se koristat lokalni eksperti koi ve}e se zapoznaeni so na~inot na dejstvuvawe bez da po~nuvame od nula. Uspe{nata rabota na ovie pretstavni{tva bi mo`ele da ja izvadat Makedonija od ekonomskata kriza. Prekrasnata ideja sepak be{e malku izvalkana so javnata kavga na ministrite Dimitrov i Gruevski koi ne mo`ea da se slo`at so toa koj za {to }e bide nadle`en. Ne deluva ohrabruva~ki za site nas, a i za celiot svet da gi gledame na{ite ministri kako javno se plukaat. I se razbira pofalbite }e va`at samo ako idejata se ispolni. Inaku }e ostanat samo kritikite. Seto ova se razbira, pod uslov na{ata Vlada da go odobri proektot.