VERATA NA[A RISJANSKA

UPOKOENIE NA SVETI JOVAN BOGOSLOV - NAJQUBENIOT HRISTOV U^ENIK

Pi{uva: Axika @ivanka FILIPOVSKA

Sveti Jovan Bogoslov, apostol i evangelist, ostana veren Hristov u~enik za vreme na zemniot `ivot i prodol`uva niz vekovite da dejstvuva so seta svoja neizmerna qubov kon Boga i svetot. Sin e na ribarite Zavedej i Salomija, a brat na svetiot apostol Jakov, koj zaradi verata vo Hrista nastradal ma~eni~ki, po naredba na krvo`edniot car Irod. Sveti Jovan Bogoslov, so svojata blaga krotkost i silna milost go obogati svetot so Hristovata nauka, go pobedi so silata na vistinata. Go propovedal Evangelieto vo Mala Azija. Osobeno ja {irel verata vo Efes. Evangelieto go propovedal so golema darba i vernost, vr{el ~uda so imeto na Boga, voskresnuval mrtvi, le~el bolni, gi utvrdil lu|eto vo vistinskata vera i so iskreni molitvi mu ugodil na Boga. Znaej}i deka negovoto bogoslovie }e se slu{ne i pro{iri po celiot svet, i samiot Gospod Isus Hristos, silniot apostol go narekol sin na gromovite. Toj e eden od dvanaesette apostoli, stolb na crkvata, i e nare~en Bogoslov i "najveren drugar Gospodov", koj ja propovedal qubovta i "do prestolot na sevi{niot Bog so qubovta se izdigna". Toj e najqubeniot u~enik, koj na Tajnata ve~era ja stavil glavata na gradite Isusovi koga Gospod im rekol: "Vistina, vistina vi zboruvam deka eden od Vas }e me predade", a eden od u~enicite, kogo go miluva{e Isus be{e se navalil na gradite Isusovi i pra{al: "Koj e Gospodi?" (sveto Evangelie po Jovana 13-21-23-25).

Bog mu otkril golemi tajni. Prisustvuval na Preobra`enieto Gospodovo na Gorata Tavor, koga Bog gi zel so sebe "Petra, Jovana i Jakova, i se iska~il na Gorata...i vidot na liceto negovo se izmeni i oblekata mu stana bela i svetla" i koga "dva ~oveka razgovaraa so nego, a tie bea Mojsej i Ilija".

Hristoviot u~enik ja videl bo`jata slava i se udostoil da go slu{ne glasot koj velel: "Ovoj e mojot vozquben sin; nego poslu{ajte go". Bil svedok na Voskresenieto na }erkata Jairova. Bil vo blizina na Hrista vo Getsimanskata gradina, koga toj upatil posledni molitvi kon svojot otec, pred da nastrada: "I gi zede so sebe Petra, Jakova i Jovana i po~na da taguva: "Du{ata mi e smrtno na`alena... Padna na zemja i se mole{e: "Ava, O~e! Otkloni ja od mene ovaa ~a{a no ne kako {to jas sakam, tuku kako ti". Bil prisuten koga Juda Iskariot go predava svojot u~itel na gre{nicite. Zaedno so Presveta Bogorodica stoel pod krstot, na koj bil raspnat Isus Hristos, go oplakuval i u~estvuval vo nivnata bolka vo tie najte{ki denovi na zemniot `ivot. Pri krstot Isusov stoela majka mu negova i ... Marija Kleopova i Marija Magdalena, stoel i sv. Jovan Bogoslov: "A Isus {tom ja vide majka si, i u~enikot, kogo go qube{e kako stoi, & re~e na majka si: @eno, ete ti sin, a na u~enikot mu rekol: ete ti majka!" Toj navistina ja ispolnil porakata na Boga i Bo`jata majka ja ~uval kako svoja majka s# do nejzinoto uspenie, koga ja ispratil najdostojno, koga na nejziniot najsve~en pogreb, ja nosel napred pred odarot rajskata palmova granka {to sv. Arhangel Gavril i go ispratile vo Rim kaj Carot Dometijan, od koj bil izlo`en na razni ma~ewa. Zaludno mu dale da ispie najjak otrov. I toj ne dejstvuval. Zaludno go frlile vo vrelo maslo. So ni{to ne mo`ele da go umrtvat. Hristoviot u~enik pretrpel s# za svetoto Hristovo ime i ostanal nepovreden. Carot posramen i ispla{en, do{ol do zaklu~ok deka toj ~ovek e besmrten i go ispratil vo progonstvo na ostrovot Patmos. No, i vo progonstvo nikoj ne uspeal da go odeli od Hrista. Naprotiv, qubeniot Hristov u~enik tamu go napi{al Evangelieto svoe i Otkrovenieto, i mnogu lu|e, sfa}aj}i ja negovata jasna propoved za vistinata, poveruvale i stanale Hristovi ~eda. Sv. Jovan Bogoslov se vratil od Patmos vo Efes i prodol`il da ja {iri Hristovata vera. Do`iveal dlaboka starost, nad 100 godini i se preselil vo nebesnoto carstvo. Bog mu podari ve~na slava. Se upokoil na ~uden na~in: gi povikal svoite sedum u~enici, i nadvor od gradot Efes (koj se nao|al na bregot na Egejskoto More), im naredil da iskopaat grob vo vid na Krst. "Potoa legna `iv vo toj grob, i be{e pogreben". No, podocna, koga hristijanite od Efes go otvorile negoviot grob ne go najdoa teloto vo grobot. A sekoja godina, na istata data, na 8 maj na ~udesen na~in se dignuvala nekoja pra{ina od grobot negov. Hristijanite ja sobirale taa pra{ina, koja imala ~udotvorna mo} za le~ewe na bolni od razni bolesti. Golemiot bo`ji ugodnik, se pomolil na Boga od site ostanati sveti ugodnici, a zaradi negovata nezlobnost i isklu~itelna devstvena celomudrenost, stana ve~en Hristov vojnik, koj smelo i so svojata ~udotvorna sila, preporoden od blagodetta na Svetiot duh, ja izobli~i temninata i slepiloto na neznabo{cite. Pred smrtta ostavil poraka da se propoveda glavnata zapoved vo Svetoto pismo, zapovedtta za qubovta . Po molitvite na golemiot tvoj u~enik, Sveti Jovan Bogoslov, spasi gi Hriste Bo`e na{ite du{i i daruvaj ni golema milost i mir.