ISTORIJATA OD DRUG AGOL

ZLATEN SJAJ VO KUTLE[

Pi{uva: Ta{ko BEL^EV

Op{topoznato e deka anglosaksonskite narodi vo Evropa bea najsetne opismeneti i toa preku Katincite, a ovie preku Etrurcite i Venetite. Ako Grcite odvaj nekade vo prvite dva veka od posledniot milenium p.n.e. go prisvoile fenikijskoto pismo,taka, barem, tvrdi tatkoto na istorijata - Herodot; toga{ mo`eme da pretpostavime kolku podocna bile opismeneti Latincite i Anglosaksoncite, koi se razbira, me|u drugite "glosi" ja prifatile i taa {to go ozna~uva mlekoto.

Sepak, Donald Harden indirektno priznava deka bogovite na Fenikijcite se istite onie od Gorata Olimp -Taj, ne slu~ajno go podvlekuva i imeto Baal deka ozna~uva Bog.

Sega da vidime, po pat na paleolingvistikata, {to dal na sovremenite indoevropski narodi bogot El - Hel-Il, od kade {to nesomneno e izvle~en i korenot S'l i Sl'.

Od drevnofenikijskiot bog El-Hel-Il be{e oformen zborot helio, a od nego heliolatirija, heliometar, helios, helioskop, heliostat, helioterapija, heliotropizam, heliofobija, heliocentrizam, heliocentri~en, i dr. Site ovie zborovi se plod na drevnomakedonskata simbolika na obele`uvawe na eden narod, a taa "slu~ajno" be{e otkriena so svojot zlaten sjaj vo Kutle{ (dene{na Vergina), a taa naselba e severno, odnosno severozapadno od gorata Olimp, vo Berskata Oblast. Bogot Ber e sin na Makedon, a bogot Makedon e sin na Yeus - Deus.

Donald Harden kako da e vle~en za nos od paleolingvistikata, koga samiot tvrdi deka osobeno bil vozvi{uvan bogot Melkart vo gradot-dr`ava Kartagina, koja{to se sostoi od dva drevnofenikijski korena Kart (Gorod-grad) i Gina (nov-grad). Tuka samo edno treba da napravime - metateza na korewata, mesto Nov Grad-Gradnov i }e se uverime deka nego go izgradile Fenikijcite od genot na Vindite (Slovenite), a nivnite ponovi konkurenti - Grcite, i tie so prifateniot jazik od idolopoklonicite na El-Hel-Il -{to zna~i na Ilirite od Morea i Sredozemnomorskite Ostrovi - izgradija Novgrad, kako onoj {to go izgradija ruskite Iliri, a Grcite im go dadoa imeto Neapol, na zemjata od dene{na ju`na Italija (Neapolis).

Deka i ovoj grad gi nosi istite iliriski koreni, }e se uverime bez golem trud. Dijalektite na Ilirite bea pove}e na broj, a eden od niv - anti~kiot od Morea, vo ovoj primer glase{e nea (nova) polis (grad), dobien od zbirot bol (mnogu).

Ne treba da se ispu{ti i posledniot indikator koj zboruva za genot na Fenikijcite, bidej}i tragite kade {to minale tie drevni mudreci ostanaa `ivi svedoci na nivniot profil i anfas. Kako i da gi prekrstuva Donald Harden, Mezopotamija zboruva deka nivniot jazik nema ni{to op{to so semitskite dijalekti. Slo`enkata mezo-potamija poseduva dva korena, mezo(me|u, me`du) i potamija (potoci, odnosno reki).

Gradot-dr`ava Sidon go ima korenot don (dno) koj go sretnuvame i kaj bogot Makedon i kaj rekata Don, i na mnogu drugi mesta {irum Bo`jata Yeusova imperija vo Evropa, Azija i Afrika.

Prodol`uva