Vo kontekst na seto dosega izneseno sakam da spomnam ne{to i vo vrska so sozdavaweto na "kni`evniot staroslovenski (crkovnoslovenski ili crkovnomakedonski) jazik". Vo na{ata oficijalna istoriografija (u~ili{ni u~ebnici i sl.) se u~i deka po doa|aweto na t.n. Makedonski Sloveni od "nivnata pratatkovina" zad Karpatite, nekoi od niv se naselile vo Solunsko i vo sredinata na 9 vek, svetite solunski bra}a Konstantin (Kiril) i Metodija, kako na tu| narod, im podarile azbuka. U{te i se u~e{e deka nivniot tatko Lav bil Grk, no deka nivnata majka Marija (najverojatno) bila Slovenka, pa ottamu svetite bra}a go znaele slovenskiot jazik. Navidum nema ni{to ~udno vo seto ova i vakvata teorija se prenesuva{e i prepi{uva{e niz generaciite istori~ari i publicisti, bez nekoi poseriozni i poseopfatni obidi za preispituvawe na istata. No, dovolno e ovaa teorija da se proanalizira vo malku po{irok kontekst na nastanite od toa vreme, za da se otkrijat nekolku krupni nelogi~nosti vo nea.

Da po~neme so tatkoto na Svetite bra}a. Za tatkoto Lav se znae deka bil roden vo gradot Solun. Denes nekoi makedonski istori~ari smetaat deka toj bil etni~ki Grk(!?). Deka vakvoto tvrdewe e besmisleno, }e doka`eme vo prodol`enie.

Poznato e deka vo Solun (no i vo Makedonija) vo tie vremiwa nikoga{ ne do{lo do masovno naseluvawe na etni~ki Grci. Se znae deka u{te Filip Vtori svoevremeno gi iselil site gr~ki kolonisti od makedonskoto krajbre`je, iako podocna dozvolil vra}awe na pomal broj od niv, no ne vo Solun, zatoa {to ovoj grad toga{ ne postoel. U{te od svoeto osnovawe Solun bil naselen so etni~ki anti~ki Makedonci (koi, vpro~em, se i negovi osnova~i), i ne postoi nitu eden dokument za masovno iseluvawe ili pomor na anti~kite Makedonci od Solun! Se razbira deka nekoi od niv podocna, poradi razni okolnosti, go prifatile gr~kiot jazik i bile narekuvani vo raznite hroniki kako Grci, Romei i sl., no fakt e deka tie i toga{ (genetski i krvno) si bile potomci na etni~kite anti~ki Makedonci. Osven toa, mnozinstvoto solunci duri i okolu eden vek po ra|aweto na tatkoto Lav, sebesi se deklarirale kako Makedonci! Dokaz za ova e vizantiskiot dokument od 10 vek, daden od istori~arot Jovan Kamenijat, vo koj se veli: "Solun... e prviot i najgolem grad na Makedoncite!"

Pa kako e toga{ mo`no Lav da bil Grk, a site negovi sogra|ani da bile Makedonci? Dokolku i ponatamu se tvrdi deka tatkoto na Svetite bra}a bil etni~ki Grk, se sozdava eden zbunuva~ki, nelogi~en, pa duri i sme{en redosled za etni~kiot sostav na Solun.

Spored vakviot redosled, vo vremeto na anti~ka Makedonija vo Solun `iveele Makedonci, no na samiot kraj od 8 vek (t.e. vo vremeto koga najverojatno se rodil tatkoto Lav) vo istiot ovoj grad `iveele - "Grci" (!?). I kone~no, dva veka podocna (10. vek), vo Solun povtorno po~nale da `iveat Makedoncite (!?). Vakvata besmislica indirektno ja prifatija pove}emina na{i istori~ari (pa duri i politi~ari), koi, bez da razmislat barem malku, i natamu tvrdat deka tatkoto na Svetite bra}a bil etni~ki Grk(!?). Site tie treba da znaat deka vo Solun nikoga{ ne do{lo do masovno naseluvawe na Grci i nikoga{ ne do{lo do masovno iseluvawe na anti~kite Makedonci. Spored toa, etni~ki Grci vo Solun vo 9 vek - nemalo (osven mo`ebi poedini isklu~oci). Posebno zatoa {to duri i vo 10 vek Solun s# u{te bil tretiran kako najgolem grad na Makedoncite.

Od seto ova, zaklu~okot se nametnuva sam po sebe. Ogromnoto mnozinstvo `iteli na Solun (no i na Makedonija), koi vo toa vreme bile narekuvani Grci, Romei i sli~no, vsu{nost bile krvni potomci na etni~kite anti~ki Makedonci. Zna~i, tatkoto na Svetite bra}a (kako `itel na Solun) ne mo`el da bide ni{to drugo osven krven potomok na anti~kite Makedonci, bez razlika na toa koj jazik toga{ go zboruval i kako bil narekuvan od drugite.

Deka ni samiot Konstantin Filozof sebesi ne se smetal za nikakov Grk, svedo~i i negovata izjava, {to toj ja dal za vreme na svojot prestoj pome|u pripadnicite na fulskiot narod. Konstantin (Sveti Kiril) tamu videl kako lu|eto mu prinesuvaat `rtvi na edno golemo drvo (dab srasnat so cre{a) i za da gi ottrgne od ovaa zabluda, da gi natera da go primaat hristijanstvoto, zastanal me|u niv i im rekol:

"Elinite pojdoa na ve~na maka, za{to i na neboto i na zemjata se klawaa kako na Bog na tolku golemi i dobri ne{ta. A vie, {to se klawate na edno drvo, bezvredno ne{to, nameneto za gorewe, kako }e go izbegnete ve~niot ogan?"

Ona {to e interesno vo ovaa izjava na Konstantin (Sveti Kiril) e negovoto obvinuvawe upateno na Elinite (ovde verojatno e napravena nenamerna gre{ka vo prevodot, bidej}i vo vremeto za koe zboruva Konstantin imalo Heleni, a ne Elini, bidej}i terminot Elini pretstavuva naziv za dene{nite Grci). Poznato e deka terminot Elini (ili poprecizno: Heleni) svoevremeno se koristel ne samo kako religiozen, tuku i kako etni~ki termin za Grcite. Dokaz za ova e faktot {to vo antikata imalo i drugi narodi i poedinci, koi gi slavele istite bogovi {to gi slavele i Grcite, pa sepak nikoga{ ne bile nare~eni Heleni. Zna~i, terminot Heleni se koristel i kako etni~ki termin za Grcite. Ottamu, dokolku Konstantin Filozof bil etni~ki Grk (Helen), sigurno deka e nelogi~no da zboruval za Helenite vo treto lice mno`ina. Ova e u{te eden dokaz za negovoto negr~ko etni~ko poteklo.

Za da uka`eme i na drugite slabosti na tolkuvaweto na nastanite za Kirilo-metodieviot period od strana na na{ata oficijalna istoriografija, vo prodol`enie potrebno e da doka`eme deka vnatre vo gradot Solun vo 9 vek, t.e. vo vremeto koga tie dejstvuvale, osven {to masovno ne `iveele etni~ki Grci (so isklu~ok na poedinci), isto taka ne `iveele i nikakvi "prekudunavski Sloveni" (so isklu~ok na poedinci). Dobro e poznato deka Slovenite po nivnoto doa|awe (ili vra}awe) na Balkanot voop{to ne uspeale da go zazemat Solun. Postojat detalni vizantiski opisi na brojnite slovenski opsadi na ovoj makedonski grad. Vo potkrepa na ovaa vistina se i toga{nite slovenski voeni dejstva i vostanija protiv Vizantija. Najprvin, u{te vo 811-814 godina, besnee vojna i golemo neprijatelstvo pome|u Vizantija i Bugarija na ~ie ~elo toga{ bil hanot Krum. "Prekudunavskite (Makedonski) Sloveni", vo ovaa vojna, poradi sopstveni interesi, vojuvale na stranata na Bugarija! Podocna, pod vodstvoto na Toma Sloveninot vo 821-823 godina e podignato golemo slovensko vostanie protiv Vizantija, vo koe t.n. Makedonski Sloveni isto taka u~estvuvaat vo borbite protiv Vizantija. Nedolgo potoa podignato e u{te edno golemo slovensko vostanie protiv Vizantija, {to go podignale tokmu Slovenite vo okolinata na Solun vo 836-837 godina.Kone~no, nekolku godini podocna (pome|u 839 i 842 godina) i Slovenite od vizantiskata tema Peloponez krevaat golemo antivizantisko vostanie, za koe se smeta deka dobile poddr{ka od Slovenite vo Makedonija. Poradi ova, za prvata polovina na 9 vek so sigurnost se znae deka vo gradot Solun ne samo {to nemalo re~isi nitu eden "prekudunavski Sloven", tuku deka toga{ bile prezemeni niza slovenski voeni aktivnosti protiv ovoj grad.

I za vtorata polovina na 9 vek se znae deka vo gradot Solun nemalo naseleno "prekudunavski Sloveni" (osven mo`ebi poedine~i slu~aevi). Dokaz za ova e svedo{tvoto na vizantiskiot hroni~ar Jovan Kamenijat, koj decidno zapi{al deka vo vtorata polovina na 9 vek "prekudunavskite Sloveni" i navistina bile naseleni okolu Solun (no,ne i vo Solun) i deka tie imale trgovski odnosi so solunciteto zna~i deka Slovenite ni vo vtorata polovina na 9 vek ne bile naseleni vo ovoj grad. Eve {to pi{uva Jovan Kamenijat vo vrska so ova:

"Vo sredinata na toa pole (Solunsko, z. m.) ima razmesteno nekolku naselbi; edni od niv mu pla}aat danok na gradot (Solun, z.m.) - toa se takanare~enite Dragoviti i Sagudati, drugi naselbi pla}aat danok na sosedniot skitski narod, koj se nao|a nablizu... Toa, pokraj drugite uslovi, e od golema polza za soluncite, posebno koga imaat dobri me|usebni odnosi i koga ne go zemaat oru`jeto za `estoka vojna. Dolgo vreme vo minatoto toa be{e predmet za gri`i na obete strani. Tie si gi razmenuvaat vzaemno neophodnite raboti od sekojdnevniot `ivot i zapazuvaat pome|u sebe nekakov ~uden i dlabok mir. (Makedonia, Sbornik ot dokumenti i materi-a-li, izdatelstvo na BAN, Sofija, 1978, str. 39)."

Zna~i i ovde soluncite se oddelno spomnati od "prekudunavskite Sloveni"- Dragoviti i Sagudati, {tom vtorive, im pla}ale danok. Oven toa spomnato e i deka tie pred toa vojuvale edni protiv drugi (Makedonskite Sloveni protiv soluncite), a potoa `iveele vo nekakov mir.

(Vo vrska so ovoj dokument nakratko da potsetam deka Bugarite ovde se nare~eni kako Skiti i tie sosema jasno se opi{ani kako soseden narod i na soluncite i na Makedonskite Sloveni - Dragoviti i Sagudati. Pa, kako mo`ele Makedoncite porano da bidat Bugari, koga ovde sosema jasno Bugarite se opi{ani kako sosedi na na{ite predci? No, za ova podetalnovo nekoja sledna prilika).