No, sepak ne{to se dvi`i, barem vo pogled na obezbeduvaweto na osnovnite `ivotni potrebi na Makedoncite, preku otvoraweto na grani~niot premin kaj seloto Stewe - Resensko koe{to im ovozmo`uva ne samo da komuniciraat so svojata mati~na tatkovina, tuku i postepeno da se vklu~uvaat vo pomali biznis - zdelki so bra}ata od ovaa strana na granicata. Za razlika od porano koga re~isi sekoj Albanec bez ogled na svojata verska ili nacionalna pripadnost, nastojuva{e da ja napu{ti zemjata vo potraga po podobri `ivotni uslovi, sega e poinaku, bidej}i Makedoncite vo selata Pustec, Zrnovsko, Globo~ani, Cerje, Leska, kako i vo Kor~a, Elbasan, Tirana i drugi gradovi so svojot poznat trud i sposobnost, sepak pouspe{no se sprotivstavuvaat na `ivotnite maki i premre`ija.

Golem broj Makedonci od Mala Prespa ja napu{tija Albanija i sega se nao|aat vo Grcija, Makedonija ili duri vo prekuokeanskite zemji, no sepak vo ovoj del od Albanija se ceni deka ostanale okolu 5.000 Makedonci. No, i toa e samo provizorna procenka, bidej}i albanskata dr`ava od strate{ki ili drugi "nepoznati" pri~ini 14 godini po odr`uvaweto na posledniot popis na naselenieto odbiva da napravi nov popis, verojatno od strav deka zna~itelno e razni{an odnosot pome|u Albancite i drugite nacionalni malcinstva: Grcite na jugot od Albanija, Srbite na severot od Albanija, Makedoncite vo Mala Prespa, Golo Brdo i nasekade niz Albanija, Vlasite i sl., pa lesno bi mo`elo da se slu~i deka od vkupniot broj na `iteli koi sega se nao|aat vo Albanija, a koi se procenuvaat na 2 milioni, albanskoto naselenie da se pojavi vo malcinstvo!

Makedonskite organizacii "Mir", "Prespa" i "Bratstvo" nemaat uslovi za poizrazena politi~ka aktivnost, pred s# poradi op{tata siroma{tija vo dr`avata, no i zgasnuvaweto na nivniot vesnik "Prespa", posebno od finansiski pri~ini. Za~uvuvaweto na sopstveniot nacionalen identitet, kultura i jazik se prodol`uva niz verskite praznici na ~ii{to proslavi ponekoga{ u~estvuvaat okolu 3.000 Makedonci od sosednite sela. Taka, vo najgolemoto selo Pustec, Makedoncite se sobiraat na verskiot praznik "Sveti Arangel"; vo Zrnovsko se slavi "Petrovden"; vo Cerje "Sveta Bogorodica"; vo Globo~ani -"\ur|ovden' itn.

Za razlika od makedonskata dr`ava koja ne poka`uva poseben interes nitu gri`a za Makedoncite vo Albanija, Republika Grcija bila osobeno prisutna so deluvaweto preku Gr~kata pravoslavna crkva i formirawe na u~ili{ta vo koi se predava na gr~ki jazik. Duri i poglavarot na albanskata pravoslavna crkva g. Anastasios ima gr~ko poteklo, taka {to praznicite {to se proslavuvaat vo crkvite i vo manastirite na albanskata pravoslavna crkva se slavat spored gr~kiot kalendar, no se pee na albanski jazik.

Vo posledno vreme do{lo i do spor me|u Makedoncite i kor~anskiot vladika koj saka da im zabrani na sve{tenici od MPC da vr{at bogoslu`ba vo hramovite na APC.

Na 23 septemvri 1999 godina, se odr`al sostanok me|u Makedoncite i kor~anskiot vladika, na koj prisustvuval i vladikata Petar pri {to bilo re{eno privremeno da ne doa|aat makedonski sve{tenici, s# do 10 oktomvri koga povtorno }e se odr`i sostanok za re{avawe na ova pra{awe. Inaku vo gradot Elbasan ima na{ sve{tenik, rakopolo`en od Makedonskata pravoslavna crkva, koj dejstvuva nadvor od Albanskata pravoslavna crkva.

Potpretsedatelot na dru{tvoto "Prespa" Eftim Mitrevski, izrazi nezadovolstvo od poslednata poseta na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, Qub~o Georgievski, na Tirana koga Makedoncite vsu{nost ne sogledale potreba da razgovaraat so makedonskiot premier po negovite sredbi so albanskiot kolega Pandeli Majko, so Skender Genu{i i drugite albanski lideri, bidej}i toj vo razgovorite so niv voo{to ne gi spomnal Makedoncite vo Albanija, nitu pak nivnata nezavidna ekonomska polo`ba.

Na krajot od razgovorot, gospodinot Mitrevski izrazi blagodarnost do Republika Makedonija zaradi odr`uvaweto na Kampot "Leto 99" na koj prisustvuvale 18 deca na Makedonci od Albanija koi se vratile so odli~ni vpe~atoci od mati~nata dr`ava. Krajno vreme be{e Republika Makedonija pove}e da se zainteresira za svoite bra}a vo Albanija, re~e Mitrevski, koi se nao|aat pod udar i na bugarskata propaganda, no taa ne projavuva poseben uspeh kaj nas, osven {to Bugarite uspeale da zavrbuvaat nekoe dete od seloto Vrbin da u~i za pop vo Bugarija.

Toj ja istakna i s# u{te nezavidnata polo`ba na okolu 100 Makedonci od Albanija, koi se nao|aat vo begalskiot logor vo selo Carina.