Vo Makedonija nikoj ne ja ima vistinskata slika. Kolkumina se vraboteni i neprijaveni ili registrirani? Kolkumina se registrirani kako nevraboteni, a imaat rabota? Kolkumina rabotat so skrateno rabotno vreme (honorarno) - za razlika od rabotnicite so polno rabotno vreme? Kolkumina se vraboteni oficijalno (de jure), no de facto nevraboteni ili so povremeno vrabotuvawe? Kolkumina se na "neopredeleni" odmori, na zaminuvawe bez plata, itn.?

Na Zavodot za statistika mora da mu se dade instrukcija da pribira i analizira podatoci koi se odnesuvaat na nevrabotenite (ako e potrebno i preku pregledi za doma}instvata i popis) - VRVEN PRIORITET.

Dr`avata treba da objavi ograni~ena amnestija za rabotodavcite koi go prekr{ile Zakonot za registracija na vraboteni. Na site rabotodavci treba da im se dadat 30 dena za da gi registriraat site svoi neregistrirani i neprijaveni rabotnici - bez kazni, retroaktivno i prospektivno (amnestija). Potoa, trudovata inspekcija treba da izvr{i proverki (racija). Rabotodavcite, koi }e bidat fateni vo prekr{uvaweto na zakonite za trud i rabotni odnosi, treba te{ko da se kaznat. Vo najlo{ slu~aj, treba da se primeni i zatvorawe na rabotnoto mesto.

Site nevraboteni mora da se registriraat vo Zavodot za vrabotuvawe edna{ mese~no, bez razlika dali tie primaat beneficii ili ne. Neregistriraweto, avtomatski }e predizvika gubewe na statusot "nevraboten". Ako liceto ima dobra pri~ina poradi koja ne uspealo da se registrira, }e ima pravo da se preregistrira, no, negoviot "status na nevraboten" }e zapo~ne povtorno od prviot mesec so novata registracija.

Prepora~uvam sproveduvawe pregledi za doma}instvata kako dodatok na broeweto barateli na beneficii za nevraboteni. Pregledite za rabotna sila treba da se izvr{uvaat vo regularni intervali, odnesuvaj}i se na strukturata na rabotnoto mesto, negovata geografska rasprostranetost, strukturata na pla}awe, mo`nostite za vremensko vrabotuvawe.

Standardot za narodna rabotna klasifikacija treba da bide predlo`en od Zavodot za statistika, a Vladata da go usvoi.

Beneficiite za nevraboteni - ako se prekumerni i pogre{no podneseni - se svojstveno obrtni, bidej}i tie ne ovozmo`uvaat silen pottik za rabota.

Beneficiite za nevraboteni treba da zavisat od testiraweto za bogatstvoto i prihodot na nevrabotenoto lice. Nema pri~ina da se pla}aat beneficii za nevraboteni na decata na multimilioner. Nevrabotenite koi imaat imot, osobeno tekovni primawa, ne treba da primaat beneficii, duri i ako tie poinaku se kvalifikuvani. Beneficiite treba da se namaluvaat vo soglasnost so bogatstvoto i prihodot.

Beneficiite za nevraboteni sekoga{ treba da bidat vremenski ograni~eni, treba postepeno da se zgolemuvaat i ne treba da se davaat na posebni segmenti od populacijata, kako {to se maloletnicite koi go napu{tile {koluvaweto, onie koi nikoga{ ne zadr`ale rabota, (vo nekoi zemji), `enite posle odgleduvawe dete.

Kvalifikacijata na beneficiite za nevraboteni treba da bide ograni~ena za onie koi vedna{ se oslobodeni od rabota, a pred da gi dobijat beneficiite, onie koi se vo mo`nost da rabotat so nivnoto registrirawe vo Zavodot za vrabotuvawe, koi aktivno baraat vrabotuvawe i koi go minuvaat testot za bogatstvo i prihodi. Beneficii ne treba da se davaat na lu|e koi volonterski podnele ostavka ili se otpu{teni zaradi zloupotreba na rabotnoto mesto ili zaradi kriminalno odnesuvawe. Vo SAD, nadomestot za nevraboteni ne e ovozmo`en za zemjodelcite, doma{nata posluga, licata na opredeleno vrabotuvawe, vladinite rabotnici i samovrabotenite.

Beneficiite za nevraboteni ne treba da gi nadminuvaat beneficiite za zdravstvo (kako {to e slu~aj vo Kanada, Danska i Holandija). Optimalno, tie treba da bidat poniski (kako {to e slu~aj vo Grcija, Germanija i Ungarija). Alternativno, duri ako beneficiite za zdravstvo se povrzani so dohodot, beneficiite za nevraboteni mo`at da bidat fiksni (kako {to e slu~aj vo Bugarija i Italija). Vo Avstralija i Nov Zeland, beneficiranite za zdravstvo i za nevraboteni, se testirani za bogatstvoto i prihodite. Toa e prepora~livo zaradi namaluvawe na stapkata za zamena na beneficiite za nevraboteni do 40% od neto prose~nata mese~na plata vo prvite 6 meseci primawe beneficii, i do 30% od neto prose~nata mese~na plata ponatamu, vo slednite 6 meseci.

Beneficiite za nevraboteni treba da bidat vremenski ograni~eni. Vo Bugarija tie se ograni~eni na 13 nedeli, vo Izrael, Ungarija, Italija i Holandija na 6 meseci, i vo Francija, Germanija, Luksemburg i Velika Britanija na 12 meseci. Samo vo Belgija beneficiite za nevraboteni ne se vremenski ograni~eni. Vo pove}eto od ovie zemji, socijalnata pomo{ gi zamenuva beneficiite za nevraboteni, sledej}i go opi{aniot vremenski period – no, obi~no tie se poniski od beneficiite za nevraboteni i slu`at kako pottik lu|eto da se vrabotuvaat, podobro otkolku da ostanat nevraboteni. Prepora~livo e da se ograni~i vremetraeweto na beneficiite za nevraboteni na 12 meseci.

Ne treba da se pla}a zdravstveno osiguruvawe za onie lu|e koi se nevraboteni pove}e od 6 meseci.

Ne treba da im se ispla}aat beneficii na nevrabotenite koi odbivaat da ja prifatat ponudenata rabota vo koja bilo oblast, osven vo medicinata.

Prepora~uvam nekolku pilot - proekti so cel da se implementiraat vo celata zemja, dokolku se poka`at kako uspe{ni:

Pilot - proektot treba da pretstavuva obid za obezbeduvawe vkupna suma grantovi za op{tinite na koi }e im se dozvoli utvrduvawe na kvalifikacijata, da vodat svoi sopstveni programi za zgolemuvawe na vrabotuvaweto i da vospostavat obuka i pomo{ za zgri`uvawe deca. Procenkata na uspehot ili neuspehot od ovoj priod vo ograni~en broj op{tini, mo`e da bide napravena posle edna godina od operativnosta.

Na nevraboteniot, koj participira vo vtoriot pilot - proekt, treba da mu se ovozmo`i izbor. Toj mo`e ili da dobie vkupna suma ili kvalifikacija za podolg period beneficii za nevraboteni. Alternativno, na nego mo`e da mu se dade izbor ili da dobie pogolema vkupna suma ili da dobie regularni beneficii za nevraboteni. So drugi zborovi: }e mu bide dozvoleno da go pretvori celiot del od svoite beneficii za nevraboteni vo vkupna suma. Vkupnata suma ne treba da bide pogolema od 9 - mese~nite beneficii za nevraboteni namalena za nivnata neto tekovna vrednost (NTV).

Tretiot pilot - proekt vklu~uva formirawe privatni osiguritelni planovi za nevrabotenost za da go dopolni ili duri i zameni osiguruvaweto (kompenzaciite, beneficiite), ponudeno od Fondot za vrabotuvawe. Vo mnogu zemji, privatnoto osiguruvawe na nevraboteni e vo sostav so invalidskoto i so osiguruvaweto na `ivotot - site se ponudeni od strana na privatniot sektor vo edna osiguritelna polisa.

^etvrtiot i posleden pilot - proekt vklu~uva formirawe na "Vau~er zaednici". Ova se zaednici na nevraboteni lica, organizirani vo sekoja op{tina. Nevrabotenite me|usebno razmenuvaat stoki i uslugi. Tie upotrebuvaat forma na "vnatre{ni pari" - vau~er, koj ja ima istata vrednost kako parite. Taka, nevraboteniot elektri~ar mo`e da gi ponudi svoite uslugi na nevraboteniot nastavnik koj za vozvrat }e im odr`i privatni ~asovi na decata na elektri~arot. Tie me|usebno }e si platat so vau~er parite. Na nevrabotenite }e im se ovozmo`i upotreba na vau~er parite za pla}awe na odredeni javni stoki i uslugi (kako za zdravstvo i obrazovanie). Vau~er parite nema da imaat mo`nost da se otkupat ili pretvorat vo vistinski pari - so {to, nema da ima inflaciski ili fiskalni efekti i pokraj toa {to se zgolemuva potro{uva~kata mo} na nevrabotenite lica.

Principielnoto upravuvawe so sekoj plan za ohrabruvawe na namerata za poddr{ka na rabotodavcite da vrabotuvaat nevraboteni rabotnici, mora da bide takvo {to rabotodavecot }e dobie zgolemena participacija za tro{ocite za plati na novovrabotenite, a predhodno nevraboteni rabotnici – vo sekoja naredna godina, liceto ostanuva vraboteno. Spored toa, proporcionalnata merka za poddr{ka mora da bide del od sekoj zakon i plan za pottiknuvawe. Na primer: rabotodavcite }e dobijat zgolemena participacija za tro{ocite za plati – na sekoi 6 meseci pove}e, za koi liceto bilo nevraboteno.

Dodatno, rabotodavcite mora da prezemat vrabotuvawe na rabotnik za onolku meseci za kolku tie dobivaat beneficii za rabotnikot, a so ista plata. ]e bide duri i podobro ako pottiknuvaweto bi mu bilo plateno na rabotodavecot za sekoj VTOR mesec vrabotuvawe. Spored toa, rabotodavecot }e ima pottik da prodol`i so vrabotuvawe na novi rabotnici.

Rabotodavcite }e dobijat beneficii za noviot rabotnik samo ako istiot 6 meseci neprekinato e registriran vo Zavodot za vrabotuvawe, do negovoto novo vrabotuvawe.

Predlagam povrzuvawe na goleminata na investiciite za pottiknuvawe (vklu~uvaj}i gi dano~nite olesnuvawa), so potencijalnoto zgolemuvawe na vrabotenosta koja{to proizleguva od investicionen proekt.