|
Od agol na Svetskiot makedonski mladinski kongres MALI I GOLEMI PAKETI NA NACIONALNOTO PREDAVSTVO Pi{uva: Goce DURTANOSKI N eodamna britanskata javnost be{e razbran-eta okolu povtornoto aktuelizirawe (od gr~ka strana) na pra{aweto za vra}awe na arheolo{koto bogatstvo, so vreme odneseno i smesteno, vo britanskiot muzej vo London. Imeno, se raboti za delovi od Akropolot od Atina koi Ministerstvoto za kultura na Grcija podolgo vreme bara da se vratat nazad vo Atina ili za posebnata zalo`ba na porane{niot minister za kultura na Grcija, sega po~inatata, Melina Merkuri.Zaklu~okot koj se donese denovive od strana na Anglija e deciden i stoi: "Nema vra}awe na ostatocite od Akropolot nazad vo Atina. Tie se sopstvenost na Anglija i dokolku bi bile transportirani nazad, bi bile podlo`eni na uni{tuvawe od atinskiot smog". Ova e del od popustlivosta i nepopustlivosta vo igrite za nekolku toni mermer (i toa mo`ebi od Prilep) ili kulturno-istoriskoto nasledstvo.
BEZ VARIJANTI Kaj nas pe~atot pred nekolku nedeli najavi povtorno aktuelizirawe na temata za imeto na dr`avata. Isto kako vo vremeto koga pretsedatelot Gligorov sam si re{ava{e za zapirkite, crti~kite i zagradite vo koi }e stoelo Skopje. A taa podgotvuvana igra be{e tolku dobro sledena od gr~kite politi~ari koi nezadovolni od "maliot paket" i od imeto FYROM, koe se razbira go sodr`i zborot Makedonija za vreme od {est meseci vo 1994 godina, potplatija nekolku agencii za pe~atewe na karti vo koi prostorot na Vardarska Makedonija be{e imenuvan kako Republika Skopje. Zna~i kako del od varijantite koi bea vo igra vo pregovorite. Tie karti imav mo`nost da gi vidam vo Pariz vo spomenatata godina, a samo po nekolku meseci ima{e i desettina razli~ni vo koi izdava~ot sam re{aval kako }e ja imenuva dr`avata. De Skopje, de FYROM, de Jugoslavija...Vo odbrana na imeto ostana Svetskiot makedonski kongres i poedini lica niz svetot koi imaa doblest da go sfatat apsurdot na avanturata vo koja se vpu{ta makedonskata diplomatija i svetskata zaednica. Ve}e ~etiri godini makedonskiot narod ne mo`e da gi prifati nametnatoto ime i zname kako presedan na pragot na 21-ot vek. Do kade vodi aktueliziraweto na temata koja za Makedoncite e zavr{ena? Spored zapadnite mediumi vo godinite nanazad (preku reporta`i i anketi), Evropjanite poka`aa deka ne ja miluvaat gr~kata politika i deka Grcija voop{to ne dava pridones za mir vo regionot. Sega, po imixot na solidarnost koj go sozdade Makedonija po kosovskata kriza, redno e da si se udostoi i so svoeto vekovno i ustavno ime. Misijata na Svetskiot makedonski kongres pri OON i inicijativata koja ja pokrena nedelnikot "Makedonsko sonce" za revizija na regularnostite za primaweto na Republika Makedonija vo OON, moraat da bidat isterani dokraj i na povidok imaat realni mo`nosti da go vratat i svoeto nacionalno zname so drevniot makedonski simbol - sonceto na makedonskata dinastija Argeadi. Vladata na Republika Makedonija i premierot Qub~o Georgievski moraat vedna{ da ja prekinat vremenata spogodba od 13 septemvri 1995 godina, i da go vratat dostoinstvoto na makedonskata dr`ava. Voedno, apeliram do gradona~alnikot na grad Skopje, gospodinot Risto Penov, da raspi{e referendum za promena na imeto na grad Skopje vo Makedonija so {to }e im se stavi kraj na site crti~ki ili zapirki, koi bi stoele okolu imeto Makedonija. Toga{ }e imame dr`ava Republika Makedonija so glaven grad Makedonija kako {to imame edna Andora, eden Al`ir, San Marino, Sao Tome, Panama i mnogu drugi. Mislam deka e mnogu polesno da se otka`eme od imeto Skopje, otkolku od imeto Makedonija. Ovoj poteg }e bide dokaz kolku e sveto imeto Makedonija, a istovremeno }e im gi "pomati vodite" na pregovara~ite za nekakvo novo ime na dr`avata. |