Novite stavovi na CK na BKP bile sprovedeni vo `ivot po site pravila na komunisti~kata dikatatura. Vo 1964-1965 godina se vodi masovna propagandna kampawa za bugar{tinata i protiv makedonskata nacionalna posebnost. Vo uslovi na sekakov pritisok e sproveden noviot popis na naselenieto vo 1965 g. (godina porano od voobi~aenoto!). Ovoj pat rezultatite se vo soglasnost so poznatata komunisti~ka procentualna {ema: 99,5 % od naselenieto vo Pirinska Makedonija se izjasnilo kako "Bugari", a odvaj 0,5 % izdr`ale da se zapi{at Makedonci {to skapo go pla}ale. Eden dedo mi raska`a deka koga do{le da go zapi{uvaat i go pra{ale kakov e po nacionalnost, rekol: Makedonec. Mu odgovorile deka nema Makedonci i mo`e da se zapi{e kako Bugarin.Toga{ im rekol: "koga ne mo`e Makedonec zapi{ete me Slavjanin". [to se slu~ilo potoa ne ka`a, no verojatno bil izjasnet kako Bugarin. (Sli~ni neutralni nacionalnosti se koristeni od Makedoncite i vo popisot od 1992 g. koga , ako ne im bilo dozvoluvano da se zapi{at kako Makedonci vo znak na protest ~esto se zapi{uvale Eskimi, Patagonci, Kinezi i sl). Interesen e i slu~ajot so pretsedatelot na op{tinskiot sovet vo selo Skrt - Petri~ko koj vo popisnata karta svoera~no dopi{al "Po naredba na Bugarskata komunisti~ka partija izjavuvam deka sum Bugarin " {to mnogu go ~inelo i nego i negovoto semejstvo. Mnogumina bile tepani , zapla{uvani, mnogumina ne bile ni pra{uvani, a u{te posilno deluval stravot od vlasta. Narodot se pla{el i {ansi da se zapi{e razli~no od ona {to mu go diktirale. Vo vnatre{nosta na Bugarija kade ne mo`elo da se vodi tolku stroga kontrola po toa pra{awe kako vo pirinskiot del 8750 du{i se izjasnile kako Makedonci (vo Pirinsko se samo 1 500).

Vedna{ po popisot zapo~nala kampawa za smena na paso{ite vo koi bila ozna~ena makedonskata nacionalnost, so takvi vo koi pi{uvalo "Bugari". Pritoa ne bile po{tedeni ni onie {to sepak uspeale da se zapi{at Makedonci i tie dobile karti kako Bugari. Kampawata pridru`ena so najgrub pritisok, zakani i nasilstvo traela tri godini, no duri do 1974 g. s# u{te imalo lu|e {to odbivale da si gi smenat paso{ite trpej}i gi site negativni posledici od toa. Koga milicijata }e zaprela gra|anin so paso{ vo koj stoela makedonska nacionalnost, paso{ot go kinela i go kaznuvala "prekr{itelot" (takov e na primer slu~ajot so Andon Andonov od Gole{evo na koj tripati mu go kinele paso{ot za da go nateraat da si go smeni).

Izraz na takvite novi antimakedonski opredelbi e odbivaweto na Bugarskiot pisatelski sojuz vo 1965 god. da potpi{e dogovor so Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija na bugarski i makedonski jazik od {to se gleda deka korenite na jazi~niot spor od poslednite godini trgnuvaat od todor`ivkovata nacionalisti~ka doktrina od {eesetite godini.

Na plenumot na BKP odr`an na 26-27.12 1967 g. T.@ivkov donesuva programa za nacionalisti~ko vospituvawe na narodot. Predvideno e propagandata da gi opfati site sferi na ~ovekovata dejnost i site metodi dostapni za totalitarnata dr`ava. Na osnova na ovaa programa se vr{i planska denacionalizacija na Makedoncite vo Bugarija vo narednite decenii. Vo {eesetite godini se oformuva @ivkovata koncepcija za edinstvena bugarska socijalisti~ka nacija. Vo 1968 g. e donesena i oficijalna dogma po makedonskoto pra{awe vo psevdonau~en stil (so premol~uvawe i iskrivuvawe na delovi od istorijata) vo bro{urata "Makedonskija v'pros"-izdanie na Bugarskata akademija na naukite. Akademijata razbirlivo "doa|a" do apsolutno identi~ni sfa}awa na istorijata kako nemnogugramotniot @ivkov. Taka makedonskata nacija i "nau~no" e osudena na nepostoewe.

Na ist na~in e sproveden i popisot vo 1974 g. i rezultatite se sli~ni. Samo brojkata na Makedoncite deklarirani kako takvi vo pirinskiot del se namalil tripati i stignal 500, dodeka vo vnatre{nosta na Bugarija nemalo promeni.Taka "Bugarite" vo Pirinska Makedonija stanale 99,9 %.

Politikata na @ivkov vo osumdesetite godini se sudri i so turskoto malcinstvo. No toj problem ne mo`el da se premol~i, poradi prisustvoto na silnata turska dr`ava podgotvena da gi za{titi svoite sonarodnici. T.@ivkov pak, "otkri" deka vsu{nost Turcite vo Bugarija bile asimilirani Bugari i im gi smeni imiwata. BAN pak gi prifati i "nau~no" obrazlo`i negovite otkritija. Slu~ajot so turskoto malcinstvo go ilustrira i slu~ajot so makedonskoto malcinstvo pred toa. I Makedoncite davaa silen (duri i vooru`en) otpor. Organizacii postoeja vo sekoe naseleno mesto i sekoe u~ili{te, no vo vremeto na komunizmot i vo ekot na studenata vojna tie nemaa nikakva {ansa.

Vo januari 1990 g. bugarskiot Parlament od nemaj kade delumno se korigira kon turskoto malcinstvo, no vo odnos na Makedoncite na 7. 3. 1990 g. go potvrdi todor`ivkoviot stav deka makedonskoto malcinstvo e "nepostoe~ko" i "nema nitu istoriski, nitu pravni, nitu kakvi i da e drugi osnovanija da se bara takvo malcinstvo" vo Bugarija. Programata za nacionalisti~ko vospituvawe na narodot ima{e dadeno "bogati " plodovi. I pokraj izjavite na ministerot za nadvore{ni raboti Bojko Dimitrov, deka "dokolku stanuva pra{awe za etni~koto samosoznanie, vo uslovite na demokratizacija kaj nas nema nikakvi pre~ki za slobodno izrazuvawe na voljat" dadena na 16.2.1990 g. , pojavata na makedonskite organizacii i nivnite akcii vo mart i april istata godina se do~ekani krajno neprijatelski i so etiketirawe "predavstvo, rodootstapni{tvo" i sl., a vo maj se prezemeni direktni ~ekori za nivna zabrana (samo namerata na me|unarodniot faktor gi spasi ovie organizacii od celosno uni{tuvawe). Taka se poka`a deka pravoto na samoopredeluvawe (spored bugarskoto sfa}awe) va`i za Makedoncite, samo ako se izjasnat kako Bugari, no dokolku se deklariraat kako Makedonci }e bidat proglaseni za predavnici na "svojata" nacija. Se poka`a isto deka nasproti zborovite na ministerot, osnovna pre~ka "za slobodno izrazuvawe na voljata" e tokmu dr`avnata vlast i bugarskiot nacionalizam.

Oficijalnite antimakedonski stavovi ne se promenija nitu po popisot od 1992 g. koga spored poslednite oficijalni podatoci 10 803 du{i se deklarirale kako Makedonci (na 8 000 od niv vlastite ne im ja priznavaat nacionalnata opredelba bidej}i kako maj~in jazik go poso~ile bugarskiot pri {to pak se obiduvaat da gi ozakonat rezultatite od asimilacijata). Toa me|utoa ni najmalku ne im smeta na bugarskite vladi po sekoj povod najoficijalno da tvrdat deka vo Bugarija nema Makedonci i makedonsko nacionalno malcinstvo.

Popisot vo 1992 g. e sproveden vo uslovi na zabraneti i progonuvani makedonski organizacii, nasilstva nad nivnite ~lenovi i masovna antimakedonska propaganada. Ne e napraveno ni{to da se namali so decenii nasaduvaniot strav. Podatocite ne se tajni. Nema posebna grafa "Makedonec" (makar {to vo site prethodni popisi Makedoncite postojat!) dodeka se zapi{ani so posebna grafa malcinstva od 2 - 3 000 du{i. Dopu{teni se brojni prekr{oci. ^esto prebroitelite ne gi ni pra{ale gra|anite, a direktno gi zapi{uvale kako Bugari , pa moralo pohrabrite da protestiraat. ^esti se i slu~aite koga prebroitelite gi agitirale onie {to se izjasnile kako Makedonci deka toa e nepravilno i deka se tie Bugari. Vo eden slu~aj go zamolile zapi{uvaniot da ne insistira da se zapi{e kako Makedonec "za{to }e treba posle s# da prepi{am od po~etok!" Vo drug slu~aj se obidele da zpi{uvaat so moliv, pa moralo zapi{uvanite da protestiraat ( i dvata slu~aja se od Sandanski). Ne se objasnuvalo dobro za da razberat lu|eto koi sakale da se deklariraat kako Makedonci deka toa mo`at da go storat vo posebnata grafa "drugi", a ednostavno im nudele da gi zapi{at kako drugi, {to normalno se sfa}a vo smisla da gi zapi{at pod nekoe od drugite malcinstva (Turci, Cigani i dr.) poradi {to nekoi se soglasuvale "podobro" da gi zapi{at kako Bugari. Nasred popisot vo lokalnite medii se krenal golem {um za opasnosta od makedonizmot i zapi{uvaweto na lu|eto kako Makedonci i ja povikuvale vlasta da prezeme seriozni merki protiv ovaa "nacionalna opasnost". Intersno e deka tie iznesuvaat neoficijalni podatoci {to mnogu se razlikuvaat od oficijalnite. Spored niv: "vo gr.Petri~ 30 % se zapi{ale kako Makedonci" (t.e. 12-13000); "vo Blagoevgrad 9 000 du{i se zapi{ale Makedonci"; "vo nekoi sandanski sela do 80 % od naselenieto se zapi{uva kako Makedonci" i sli~no.Toa nikako ne mo`e da se usoglasi so izlezenite po golemo zadocnuvawe oficijalni rezultati za samo 10 803 Makedonci vo Bugarija. Koga i vo najgolemiot pritisok vo 1964 - 1974 g. nadvor od Pirinska Makedonija se zapi{uvale Makedonci 7 - 8 000 du{i, bi ispadnalo deka sega samo 3 000 du{i vo Pirinska Makedonija se zapi{ale kako Makedonci {to e o~igledna nevistina (samo ~lenovite na raznite makedonski organizacii tamu so svoite semejstva se nad 5 000 du{i). Zatoa i makedonskite organizacii vo Bugarija ne gi priznavaat oficijalnite rezultati od ovoj popis (a isto i onie vo 1965,1974 g) kako dobieni od nedemokratski sproveden popis i dopolnitelno falsifikuvani.

Za odbele`uvawe e deka me|u posledniot i pretposledniot popis ima pauza od 18 godini namesto normalnite 10, {to go izdava stravot na vlastite od eventualnite rezultati.

I drugo ~udi vo posledniot popis-prisustvoto na okolu 80 000 du{i zapi{ani kako "drugi" makar {to site malcinstva(osven Makedoncite) si imaat posebna grafa!

Mo`eme da zaklu~ime deka Makedoncite se prisutni nezavisno od pritisocite na site {est popisi od 1946 g. dosega, pa odrekuvaweto na nivnoto postoewe denes vo Bugarija ednostavno e laga i plod na iracionalen {ovinizam. Pri~inata za takvoto negirawe e o~igledna: makedonskata nacionalna svest vo Pirinska Makedonija (koja od turska pominala direktno pod bugarska vlast) ne mo`e inaku da se objasni osven kako izvorna i nasledena od samiot narod od minatoto, a ne donesena odnadvor i ve{ta~ka kako {to o~ajni~ki besmisleno se obiduvaat da doka`at bugarskite nacionalni ideolozi. Makedonskata svest vo Bugarija e `iviot dokaz, faktot {to gi zamol~uva site bugarski nacionalisti~ki sofisticizmi za nepostoeweto na makedonskata nacionalnost.

Samo popisite me|u 1946 - 1956 g. se sprovedeni slobodno, a onie potoa vo uslovi na grub pritisok. Dali Makedoncite so makedonska svest vo 95 % makedonskiot pirinski del s# u{te se mnozinstvo ili kako posledica na asimilacijata stanale malcinstvo (kako svest) na svojata teritorija, ne znaeme bidej}i ne postojat realni pokazateli za toa (a za toa se krivi tokmu bugarskite vlasti). Na osnova na pove}e li~ni nabquduvawa mo`am da konstatiram deka golem del od naselenieto tamu gi odbegnuva "nacionalnite pra{awa" i ~esta e pojavata na lu|e bez svoja nacionalna svest ~ija deviza e: "kakov me zapi{at takov sum". Bugarskata svest kaj mnogumina {to se deklariraat kako Bugari e mo{ne slaba: "{tom `iveam vo Bugarija sum Bugarin - ako `iveam vo Turcija }e bidam Tur~in". Mnogu silen e stravot kaj lu|eto {to se ~uvstvuvaat Makedonci toa da go deklariraat pred nepoznati lu|e.

Neophodno e Bugarija da prezeme ~ekori za razbivawe na stravot me|u Makedoncite (da priznae postoeweto na makedonsko malcinstvo kaj nea, da izjavi deka sekoj slobodno bez strav mo`e i treba da se deklarira spored svoeto ~uvstvo i da postavi posebna grafa "Makedonec" na popisite bidej}i brojkata na Makedoncite e dovolno golema i da prezeme merki za smiruvawe na netrpelivosta na Bugarite vo odnos na makedonskata nacionalna posebnost {to vo poslednite decenii ve{ta~ki e sozdadena od strana na vlastite po programata na T.@ivkov - za da se re{i problemot demokratski i poevropski.

Ve}e postojat srame`livi znaci vo pozitivana nasoka, no za `al, mora da se konstatira deka iracionalniot nacionalizam vo Bugarija e s# u{te premnogu silen.