Zatoa, na toj golem praznik, vo Bo`jiot dom, }e prodol`i da go slavi i da mu blagodari na Boga, peej}i go troparot na toj dreven praznik: "Spasi gi, Gospodi, Tvoite lu|e i blagoslovi go Tvoeto nasledstvo. Daruvaj im pobeda nad neprijatelite na site na{i pravoslavni hristijani i so Krstot Svoj za{titi go Tvoeto `itelstvo". Toj golem praznik na Pravoslavnata Crkva sve~eno se praznuva na 14 septemvri po star kalendar ili 27 septemvri po nov kalendar.

Vo Boj`iot dom radosno }e se voshvaluva ^esniot Krst so crkovnata pesna: "Krstot e ~uvar na vselenata, ukras na Crkvata, sila na vladetelite, slava na angelite i propast na demonite. Narodot ovoj praznik go vika Krstovden, a "Vozdvi`enie" zna~i izdignuvawe na Krstot i toa: izdignuvawe na Krstot nad celata vselena kako znak na pobeda na hristijanstvoto nad svetot. Drugata smisla na negovoto izvorno zna~ewe e {to na toj den episkopite i prezviterite go podignale Krstot, za vreme na Bogoslu`bite vo Crkvite na hristijanskiot svet, za da go blagoslovat celiot svet i vernicite da mo`at iskreno da mu se poklonat i da go vidat, duri i ako ne se vo blizina na Krstot. Zna~i ovoj praznik se praznuva vo slava i ~est na pronao|awe na Krstot, ^esniot i @ivotvoren Krst na koj bil raspnat, pod vlijanie na evrejskite stare{ini, a so odluka na Pontij Pilat, Spasitelot na svetot, Gospod Isus Hristos.

Voedno se slavi i vra}aweto na ^esniot Gospodov Krst od Persija vo Erusalim. Pronao|aweto na ^esniot Krst e povrzano so `ivotot na svetite ramnoapstolni car Konstantin i carica Elena. Sv. carica Elena, zaminuvaj}i vo Svetata Zemja na poklonenie na svetite mesta, naredila da se pronajde kade e zakopan ^esniot Krst Hristov. Stariot Evrein po ime Juda, otkako bil frlen vo jama, po naredba na caricata Elena, bil prinuden da ja ka`e vistinata, deka Krstot e zakopan pod idolskiot hram na bogiwata Venera, hram {to na Golgota go podignal rimskiot car Adrijan. Caricata naredila vedna{ da se sru{i idolskiot hram i da se kopa.

Spored evrejskiote obi~ai, krstovite bile zakopuvani vo blizina na grobovite na po~inatite, no ne se znaelo to~noto mesto kade {to e zakopan Krstot Gospodov. Kopaj}i dlaboko vo zemjata, se pronajdeni tri krsta.

Pronajdeni se i klincite so koi Gospod bil prikovan na Krstot. No, bile vo nedoumica, koi od ovie tri krsta e Hristoviot, kako da go raspoznaat. Toga{ pominuvala povorka so mrtovec i erusalimskiot patrijarh Makarie naredil da gi postavat krstovite vrz mrtovecot i toa eden po eden. Mrtovecot ne reagiral koga vrz nego go doprele i prviot i vtoriot krst. No, koga go stavile vrz nego tretiot krst, toj o`iveal, voskresnal. So toa im stanalo jasno deka toa e ^esniot i @ivotvoren Krst Hristov. Caricata Elena so neizmerna qubov kon Boga i radost vo du{ata, prvo go primila ^esniot Krst, mu se poklonila oddavaj}i mu po~it i go celivala, a patrijarhot Makarie go podignal krstot visoko vrtej}i se na site ~etiri strani za da go vidat lu|eto: "Gospode pomiluj"! Vozdvi`enieto na ~esniot Krst nastanalo vo 326 godina. Podocna, vo 335 godina, na 13 septemvri, bil osveten hramot "Voskresenie Hristovo" - Hramot na Hristoviot grob koj go izgradila sv. carica Elena. Caricata Elena vo srebren kov~eg go polo`ila ^esniot Krst i go predala na erusalimskiot patrijarh, za da svedo~i za vistinata i "da se ~uva za idnite pokolenija". Taa za sebe zela del od ^esnoto drvo na Krstot, a gi zela i svetite klinci.

Podocna, koga carot Hozroj go osvoil Erusalim go zel Krstot Gospodov i go odnel vo Persija. Tamu Krstot ostanal 14 godini. Vo 628 godina koga gr~kiot car Iraklie go pobedil Hozroj toj uspeal da go zeme Krstot i da go vrati vo Erusalim.

Pod vlijanie na patrijarhot Zaharie, carot namesto vo carska, vo siroma{na obleka go nosel Krstot niz Golgota i go donel vo hramot "Voskresenie Hristovo". Juda, koj priznal kade bil skrien Krstot, stanal Hristijanin i na kr{tevaweto go dobil imeto Kirijak. Za vremeto na Julijan Otstapnik, nastradal kako ma~enik poradi verata vo Hrista (sv. Kirijak se slavi na 28 oktomvri).

Nejziniot sin, rimskiot imperator Konstantin Veliki, do`iveal prevrat vo du{ata svoja i otvoreno pred celiot svet priznal deka hristijanskiot Bog e eden vistinski bog i se krstil. Preku Krstot so koj Bog mu pomognal da gi pobedi neprijatelite vo bitkite (car Maksencie, Vizantijcite, Skitite od Azija), ja poznal "silata na raspnatiot na Krstot Hristov" i poveruval deka toj e vistinskiot Bog. Sveti Konstantin Veliki pred da stapi vo vojna so Maksencie, ~ija{to vojska bila tripati pogolema dewe, na neboto videl ~uden znak: Krst, sostaven od yvezdi, so natpis: "So ova }e pobedi{". No}ta Isus Hristos mu naredil da napravi bajrak so Krst i vo bitkata da se nosi napred pred vojskata. Toj napravil s# kako {to mu rekol Bog. I navistina, Maksencie bil pobeden, izbegal i se udavil vo Tiba. Konstantin Veliki sve~eno vlegol vo Rim i za spomen na pobedata, na plo{tadot postavil svoja statua so Krst vo rakata i natpis: "So ovoj spasonosen znak go spasiv gradot od tiraninot vo 312 godina".

Vo 313 godina vo Milano, imperatorot Konstantin go izdal Milanskiot edikt, poznat vo istorijata na celiot svet, so koj se dozvoluva slobodno ispoveduvawe i premin vo hristijanstvoto. Te~e{e krvta na Noviot Zavet koj zapo~nuva so Gospod Isus Hristos i so krvta, kako so penkalo, vo "Knigata na `ivotot" na nebesnata i zemnata crkva zapi{uva{e: Jas Sum patot, vistinata i `ivotot". I so toa gi povikuva Bog kon Nego site lu|e od celiot svet.