U{te pomal dokaz za "nasilstvo vrz bugarskata svest" se presudite za "van~omihajlovizmot" koi bile donesuvani ne poradi bugarskata svest na sudenite lica, tuku ili za nivno u~estvo vo organizacijata na Mihajlov porano i zlodela protiv komunistite, ili zaradi antikomunizam, opredelba za obedineta i nezavisna Makedonija pod zapaden protektorat i dr. pri {to ~esto se osuduvani i lu|e so makedonska nacionalna svest. Poznato e deka presudite vo stalinisti~kiot period imaat {ablonski karakter bez da se vodi seriozna smetka za realnata sodr`ina i vistinitosta na prestapite. Dokolku im se sude{e na lu|eto so bugarska opredelba bi trebalo polovinata od naselenie na Razlo{ka i Gornoxumajska okolija da se najde v zatvor.

Obidite da se negiraat rezultatite ne dr`at. Pritoa mnogu e simptomati~no deka "nau~nicite" -negatori zboruvaat samo za ovoj popis, no nemaat hrabrost da gi analiziraat drugite popisi i ednostavno gi premol~uvaat, {to samo po sebe dovolno zboruva za nau~nosta i objektivnosta na nivnite trudovi kako i za celite {to si gi imaat postaveno. Toa ne e obid da se istra`i vistinata, tuku e obid taa da se porekne (kade postoi mo`nost) da se izvrti ili premol~i (kade {to ne mo`e da se falsifikuva)! Da go pogledneme toa {to hrabro i objektivno se premol~uva od bugarska strana.

Vo 1946 -1947 u~ebna godina (t.e. vo ista godina so gorerazgledaniot popis) vo u~ili{tata vo Pirinska Makedonija, Oblasnata u~ili{na direkcija napravila popis na u~enicite. Eve gi i rezultatite: (Tabela 1)

Vkupniot broj u~enici so makedonska nacionalna svest ( i hristijani i muslimani) e 39 586 (88,9 %) nasproti 3 184 "Bugari" (7,3 %) , 459 Cigani (1 %) i 555 drugi (1,27 %-najmnogu Turci i Evrei).

Ne e poznato deka imalo naredba za zadol`itelno zapi{uvawe na decata kako Makedonci, a i postoeweto na 3.184 koi se zapi{ale “Bugari” poka`uva deka bugarskata identifikacija ne bila zabraneta. Ne se poznati nikakvi represalii vrz onie {to se zapi{ale Bugari (za razlika od represaliite vrz u~enici {to se deklarirale kako Makedonci vo 60-tite i 70-tite godini). Rezultatite go potiknale bugarskoto Ministerstvo za prosveta da prezeme ~ekori za voveduvawe na makedonski jazik i istorija vo u~ili{tata vo Pirinska Makedonija {to se realiziralo vo slednata godina. Rezultatite na ovoj popis sporedeni so onoj na naselenieto naveduvaat na razmisla. Decata se sekoga{ pootvoreni i hrabri , pomalku se soobrazuvaat so op{testvenite naslojuvawa i pove}e se buntuvaat protiv nepravdata otkolku vozrasnite.Tie ne samo {to ne se bunele pri sproveduvaweto na popisot (u{te eden siguren znak deka toj bil sproveduvan demokratski!), tuku hrabro i detski ja iska`ale svojata nacionalnost-ne{to {to nivnite napateni i ispla{eni roditeli od 34-godi{niot teror, nesigurni vo idninata, ne sekoga{ nao|ale hrabrost da go napravat toa. Taka rezultatite od popisot na naselenieto vo 1946 g., vo pirinskiot kraj navistina ne ja odrazuvaat dovolno to~no svesta na naselenieto, bidej}i poradi inertniot strav mnogu lu|e so makedonska svest se deklarirale kako "Bugari"!

Poznato e isto taka deka BRP-komunisti vo toj period vo odnos na Makedoncite se pridr`uvala do principot na nacionalno samoopredeluvawe, poradi {to bila ostro kritikuvana od makedonskite patrioti vo Bugarija. Tie poa|ale od faktot deka 34 godini Makedoncite vo Bugarija bile bugarizirani, pa direktnata primena na principot na samoopredeluvawe zna~el obid da se ozakonat rezultatite na taa asimilacija. Tie barale kulturno-prosvetna rabota i vreme za da se nadminat posledicite od bugarizacijata, Makedoncite da dobijat dovolno informacija za da mo`at da precenuvaat objektivno i duri toga{ da se primeni principot na samoopredeluvawe. Pritoa uka`uvale na faktot deka 99 % od naselenieto vo Pirinska Makedonija e makedonsko i zatoa ne mo`e tamu da stanuva zbor za Bugari, tuku za bugarizirani Makedonci (pismo na G.Madolev do CK na BRP(k)). Takvite nivni stavovi ne bile zemeni vo predvid i bugarskite vlasti prodol`ile da go primenuvaat principot na samoopredeluvawe poddr`uvaj}i go na takov na~in rezultatot na 34-godi{nata asimilacija-bugarskata nacionalna opredelba me|u Makedoncite. (Takvata opredelba e potvrdena na Petnaesettiot plenum na CK na BRP(k) od 13.7.1948 g. vo zaklu~ocite "t.6 Da mu se ostavi na naselenieto vo pirinskiot kraj samoto slobodno da ja opredeluva svojata nacionalnost"). Toa posebno }e dojde do izraz po Rezolucijata na Informbiroto vo letoto na 1948 g. protiv Jugoslavija po koja e ukinata minimalnata kulturna avtonomija vo Pirinska Makedonija i asimilacijata (neoficijalno) e vozobnovena. Po 1948 g. bugarskata vlast oficijalno priznava postoewe na makedonska nacija (so mnogu ograduvawa), a neoficijalno ja negira.

Sledniot popis na naselenieto {to isto se premol~uva od bugarska strana e sproveden vo dekemvri 1956 g. vo poinakvi uslovi. Makedonecot G.Dimitrov e mrtov. Stalinistot ^ervenkov e otstranet. Na~elo na BKP zastanuva Todor @ivkov, voda~ na nejzinoto nacionalisti~ko krilo i otvoren nacionalist. Noviot popis, od nego e zamislen kako na~in da se poka`e nepostoeweto na makedonskata nacionalna svest vo Bugarija. Kako fanati~en bugarski nacionalist bil apsolutno siguren deka Makedoncite se ~uvstvuvaat Bugari i pri slobodno izjasnuvawe toa }e go deklariraat. (Interesen e eden slu~aj raska`an od samiot @ivkov vo negovite spomeni. Pred popisot koga bil na poseta vo gradot Goce Del~ev go poslu`ile so rakija, pri {to nazdravil so zborovite:"silna e, vle~e na jug". Prisutnite aplaudirale. Toa go sfatil kako znak za bugarskite ~uvstva na naselenieto(?!) {to dovolno zboruva za nego kako li~nost. Zatoa toj bil posebno zainteresiran popisot da se sprovede slobodno. Vo instrukciite za kontrolorite na popisot vo odnos na Makedoncite direktno stoi deka “sekoj sam si ja odreduva nacionalnata pripadnost” (pra{awe 8 b), a tajnata na podatocite bila zagarantirana.Tokmu ova e pri~inata rezultatite od ovoj popis vo Bugarija uporno da se premol~uvaat.Nikoj ne mo`e da se pofali deka na ovoj popis bil prisiluvan ({to vo 1946 g. teoretski sepak mo`e da se primi vo poedine~ni slu~ai, no od strana na lokalni makedonski patrioti, a ne na vlasta). Eve gi i rezultatite od popisot. (Tabela 2)

Nacionalna struktura na naselenieto vo Pirinska Makedonija po okolii na istiot popis. (Tabela 3)

Rezultatite se bliski do onie od u~eni~kiot popis vo 1946 g. samo {to Makedoncite muslimani po neobjasnivi pri~ini se zapi{ani kako Bugari. Prisutnosta na 33,33 % Bugari go potvrduva slobodnoto izjasnuvawe na popisot vo odnos na bugarskata samoopredelba. Vo vremeto na zacvrstena i apsolutna komunisti~ka diktatura dokolku vlasta sakala, rezultatot bi bil 99 % Makedonci, a ne odvaj 63,64 %.

Vo vrska so ova sakam da navedam i eden spomen na tatko mi Ivan koj za vreme na popisot `iveel vo seloto Razdolo, Kar{ijaka vo Pirinska Makedonija. "Nema{e nikakvo nasilstvo. Be{e slobodno. Site vo seloto se izjasnija kako Makedonci, samo eden Georgi se zapi{a Bugarin. Otoga{ site vo seloto go vikaaa ‘\orgi-bugarino’".