|
ISTORIJATA OD DRUG AGOL VINDITE BILE PISMEN NAROD Pi{uva: Ta{ko BEL^EV
P onatamu Donald Harden n# izvestuva deka Grcite go prisvoile tokmu ova normirano pismo i go usovr{ile so toa {to nekoi od bukvite gi upotrebile kako znaci za samoglaskite. Najranite gr~ki napisi pripa|aat na sedmiot vek i izgleda prili~no sigurno deka prisvojuvaweto se slu~ilo vedna{ po 800 godina, odnosno toga{ koga Grcija ja {irela svojata trgovija na Istok i gi obnovuvala svoite vrski so Levant. Kratko vreme potoa istoto pismo bilo upotrebeno vo Italija za etrurskiot i drugi italijanski dijalekti. Postoi mislewe deka ova pismo ne poteknuva od direktni kontakti so Fenikijcite, tuku do{lo preku kumejskite Grci, iako podocna vo Italija sigurno stignale predmeti so natpisi na fenikijski, kako na primer poznatata srebrena vaza od Prenesta so natpis "E{mu nazar ben Asto". (106-7)Gospodine Donald, deka ne se to~ni va{ite podatoci svedo~at slednive indikatori: Prvo, Etrurcite ne se italijanski dijalekti, tuku tie se granka od Vidnite {to ja naseluvale Zapadna Italija i deka tie bile odamna pismen narod. Nivnata civilizacija bila sestrano razviena. Tie poseduvale svoj politeizam koj e poznat od mitologijata nare~ena "rimska". Se razbira deka toa ime go dobile po uni{tuvaweto na Kartagina (noviot grad) na Fenikijcite. Slu~ajot na italijanskiot poleteizam e re~isi identi~en so gr~kiot, a razlikata e vo toa {to Rimjanite, preku Venetite koi ja kolonizirale isto~nata polovina na Italija, po Trojanskata vojna. Ottuka i venetskata toponimija, bidej}i Venetite na ~elo so nivniot voda~ Enej, sinot na bo`icata Veneta (Venera), koi me|u drugite gi izgradile gradovite Rim, Padova, Venecija, Berlina i drugi i s# do den-dene{en. @iv svedok e i toponimijata koja e za~uduva~ki to~na so taa {to ja ostavile Pelazgite vo Grcija, a Fenikijcite vo [panija, Portugalija, Francija i {irum Evropa, Vindite, site od genot na Prailircite i Helenite, kako pred ilirski narod (inaku za paleolingvistite ovie dve imiwa pove}e se upotrebuvale kako opredeluvawe od religiska gledna to~ka {to pod zbor zna~at poklonici na sonceto (Ilij=Helij=Sonce). Za ova pove}e vo knigata "^etiri iljadi godini makedonska civilziacija, pismenost i kultura"( str. 11-39) - Skopje, [trk 1993 godina.
ABIBAL KRAL NA BIBLOS Vtoriot nepobiten indikator se nadgrobnite spomenici na fenikijsko-venetski jazik i pismo, a tie se stotina na broj. Za niv vidi vo istata kniga, vo studijata, "Venetologijata denes", str. 40-70. Od siot paleolingvisti~ki materijal {to go naveduva Donald Harden najverodostoen e napisot so imiwata na daritelot i bo`estvoto, kako i samata pri~ina za posvetata: "...me|utoa, bez nekoi drugi korisni podatoci. Eden primerok od Kartagina glasi vaka: "Na gospodarkata Tanit Lica na Baal i gospodarot Baal Hamon, od daritelot Boda{tart, sin na Hamilkar, sin na Abdmelkart, sin na Boda{tart, bidej}i ja slu{nal negovata molitva". (Donald Harden str. 109). Najgolem propust vo ovoj slu~aj na avtorot na "Fenikijci" e {to ne go naveduva originalniot natpis, tuku go dava samo prevodot. Istoto ne{to go zabele`uvame i pri: "Eden drug natpis, od Biblos (na statuata na [i{ak, ve}e spomnata), ne e kojznae kolku poinformativna: "Abibal, kral na Biblos i egipetski vrhoven gospodar na Biblos go prenesuva ovoj dar na bo`icata (Baalot) na Biblos i bogot (Baal) na Biblos". Isto taka imame i stereotipini tarifi {to se primenuvale pri `rtvuvaweto". (isto, str. 109) Za gospodinot Donald Harden ne se stereotipni bezbojnite navdeni crte`i i sliki na grn~arijata, ukrasite, medalite, terakotite, {emite, monetite od ponovo vreme, kakov {to e slu~ajot so gr~kite natpisi od Biblos, a stereotipni bile dvata navedeni teksta vo prevod. No, za nas i toa mnogu zboruva, bidej}i doznavame za imiwa na bo`estva {to ni ja napomnuvaat drevnomakedonskata mitologija, politeizmot so panteonot na gorata Olimp. Nie }e morame da se zadovolime, ako ne so drugo barem so tablicata na razvojot na fenikijskite crtici i reski i tie koi se sistematizirani vo 22 fonetski znaka {to im gi ostavija na indoevropskite narodi, a krajniot rezultat na tie znaci be{e gr~kata alfabeta i latinicata, koi ni{to pove}e ne e izmisleno, tuku edinstveno zaokru`eno, prilagodeno i modificirano. Osovremeneto pismo koe se upotrebuva deneska na pette kontinenti, ne samo kaj idnoevropskata populacija, tuku i mnogu po{iroko. Koj navistina, se interesira da znae pove}e za trudot na Donald Harden i za Fenikijcite neka gi otvori stranicite na knigata "Makedonija centar na sovremenata teogonija" i posebno neka obrati vnimanie na stranicite od 63 pa s# do 88.
EL PERSONIFICIRAN VO BIK Donald Harden razgleduvaj}i ja religija na Fenikijcite, nastojuvaj}i stoi na poziciite deka tie se od genot na semitskite narodi samite eksponati {to gi vklu~uva vo knigata mu se protivre~ni so negovata teza. Na prvo mesto ovaa religija ni ja napomnuva vo drevnomakedonskata, koja e opi{ana na dolgo i {iroko vo mitologijata so nejziniot panteon na gorata Olimp. "Nie, pi{uva toj, nau~ivme mnogu za bogovite i bo`icite na kananskiot panteon. Prvo bil El vrhovniot bog i kral nekolkupati personificiran vo bik. El `iveel na zapad, vo poliwata na El, i isto taka se pojavuval i kako bog na sonceto. Negovata `ena A{erat na moreto bila zamislena i kako majka-bo`ica. Nivniot sin Baal, bog na planinite, burite i do`dot bil pretstaven vo najdobrite godini od `ivotot i negovite statui go poka`uvaat so rogovi, kako zamavnuva so edna palka i dr`i molwa" (str. 71) (PRODOL@UVA) |