Makedonskata alijansa predlaga

MO@NO RE[ENIE ZA DEVIZNITE ZA[TEDI

Pi{uva: Mirko TRPEVSKI

  • Brzo i efikasno re{enie, bez rasproda`ba na zaedni~kiot imot

Mnogu obvrski ima na{ata mala-golema makedonska dr`ava. Dolgovi kon strans-ki zemji, banki i drugi pozajmuva~i, nenaplateni dolgovi pome|u firmite, neplateni obvrski kon dr`avata i kon fondovite (za penzisko-invalidsko osiguruvawe, za zdravstveno osiguruvawe, za vrabotuvawe itn.), nepokrieni dolgovi od propadnatite {tedilnici i dolgovi kon deviznite {teda~i. Dolgovi ima i Buxetot na Republikata kon firmi koi na korisnicite na sredstva od Buxetot im ispora~ale stoki ili im izvr{ile uslugi, a ne im e plateno, no i kon samite korisnici na sredstva od ovoj Buxet. Dolgovi se pravat i koga edna firma bankrotira, a firmite koi bile doveriteli ne mo`at da si gi naplatat vlo`enite sredstva - celosno ili delumno.

Pra{awe e kako da zapo~nat da se ras~istuvaat ovie dolgovi ili me|usebni pobaruvawa, a posebno kako da se pokrijat dolgovite kon deviznite {teda~i, od koi golem del se na{i lu|e vo stranstvo.

Porane{nata Vlada se obiduva{e da ja prodade firmata za telekomunikacii - Akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost "Makedonski telekomunikacii". Ova e ~uden termin, koj sega{nata Vlada go nasledi od prethodnata, no ne go usoglasi so zakonot. Istata pesna "ja pee" i novata Vlada. Obi~no vakvi firmi, od vaka golem rang se prodavaat ako na tie firmi ne im odi rabotata ili ako so nivnata proda`ba se dobivaat sredstva so koi dr`avata }e "zakrpi nekoi dupki". Na ovaa firma rabotata & odi, i toa dobro, odnosno mnogu dobro, so godi{en prihod od 100 milioni germanski marki.

Poradi vaka dobrata sostojba na ovaa firma dr`avata ne prestanuva da ja "molze", dodeka stranskite eksperti koi doa|aat vo nea i se zapoznavaat so nejzinite sostojbi, pra{uvaat zo{to "Makedonski telekomunikacii" so sredstvata so koi raspolaga, ne kupuva drugi sli~ni firmi za telekomunikacii vo drugi zemji! Vo berzanskiot svet se veli deka firmata ima "gudvil" (goodwill) - vredi pove}e otkolku {to & e nejzinata knigovodstvena vrednost. Vo ovaa firma ima zna~itelni, pred s#, kadrovski potencijali, instalirano sovremena oprema i sovremeni vodovi, siguren pazar itn.

Se ~ini deka dr`avata vo slu~ajot so "Makedonski telekomunikacii" se obiduva da prodade i del koj ne & pripa|a. Navedeniot kadrovski potencijal koj sega tamu e vraboten, no i vrabotenite od sega{noto Javno pretprijatie "Makedonska po{ta", koe se odvoi od porane{noto pretprijatie za PTT soobra}aj, imaat zna~itelen pridones za sega{nata sostojba vo "Makedonski telekomunikacii", osobeno {to dr`avata vo ova pretprijatie nema vlo`uvano sredstva, osobeno ne, vo delot za telekomunikaciite. Zna~i, pri definiraweto na sopstvenosta i raspredelbata na imotot na "Makedonski telekomunikacii" treba da se odvoi del koj treba da im se dade na gorenavedenite vraboteni. Toa {to }e ostane, normalno po odvojuvaweto i na eventualni drugi prava i obvrski, mo`e da bide predmet na proda`ba.

A eve {to ima da se deli i da se prodava. Knigovodstveno, firmata vredi okolu 400 milioni dolari, odnosno okolu 700 milioni germanski marki. Poradi "gudvilot", mo`e bez problemi da se proceni i na edna milijarda germanski marki. Dali ovaa suma potsetuva na milijardata marki stari devizni za{tedi, za koi dr`avata ima obvrska da gi pokrie? Da, i toa e mo`nost ovie devizni obvrski da se pokrijat.

Ako firmata se proceni na ne{to pove}e od edna milijarda germanski marki, so vi{okot nad milijardata mo`at da se pokrijat obvrskite kon vrabotenite vo "Makedonski telekomunikacii" i "Makedonska po{ta". Obvrskite i kon deviznite {teda~i i kon vrabotenite treba da se pokrijat vo vid na emitirani akcii. Ovie akcii ne bi bile prazni, so naduena vrednost, bidej}i tie mo`at da nosat dividenda, zna~i prihodi, na sledniot na~in: firmata "Makedonski telekomunikacii" ima godi{na zarabotka vo iznos od okolu 100 milioni germanski marki. Taa ima obvrski za zemenite krediti, no i obvrska da vlo`uva vo sopstveniot razvoj. Ako za ovie dve nameni se odvojat 50 milioni germanski marki, ostanuvaat u{te 50 milioni germanski marki za raspredelba na akcionerite. Na okolu edna milijarda dolari emitirani akcii, 50 milioni marki iznesuvaat 5%. Zna~i, na akcionerite mo`e da im se obezbedi najmalku 5% godi{na dividenda - 5% prihodi od akciite. Ovie 5% dr`avata mo`e i da gi garantira, bidej}i, kako {to toa e i vo celiot pameten svet, cenite na telekomunikacionite uslugi gi odreduva taa. Se pra{uvame, koj ne bi prifatil da dobie akcii od sigurna firma i so sigurna godi{na dividenda, povisoka od iznosot na doma{nata inflacija?

Navedenite akcii treba da bidat predmet na slobodna proda`ba na pazarot na akcii. Mo`e da se o~ekuva tie kako sigurni, na ovoj pazar da postignuvaat i povisoka vrednost od nominalnite (od iznosot na koj po~etno glasat), {to zna~i deka na imatelite na akcii toa im se sigurni sredstva. Sigurni sredstva bi im bile i na tie koi bi gi kupile na berzata. Mo`e da se zamisli, {to bi zna~ele za makedonskata berza dolgoro~nite hartii od vrednost, na nejziniot parket da se trguva so akcii od edna milijarda germanski marki. Toa mo`e da povle~e proces na izvlekuvawe na parite "od pernici", no i mo`nost na{ite vo stranstvo da vlo`at vo sigurna investicija vo sopstvenata zemja, osobeno {to "Makedonski telekomunikacii" }e imaat potreba i od dopolnitelni vlo`uvawa vo sopstveniot razvoj, za {to }e mo`at da emituvaat dopolnitelni akcii.