Denovive slu{ame mnogu prijatni vesti vo vrska so statusot na Makedonskata pravoslavna crkva. Bidej}i vakvi muabeti kru`at ve}e podolgo vreme, ajde da gi pogledneme od gledna to~ka na “dur ne vidam ne veruvam”. Prvo slu{ame deka Vselenskiot patrijarh naskoro }e ni dodeli re{enie za priznavawe. Ako toa e vistina, toga{ istoriskata va`nost bi n# prinudila ~inot da go proslavime so sedum dena denono}no proslavuvawe, ognometi i op{tonarodna veselba. Priznavaweto bi bilo edno od najzna~ajnite slu~ki na Makedonija vo poslednite 2000 godini, so ogromni politi~ki i sekakvi drugi pozitivni implikacii. Jas li~no se somnevam vo verdostojnosta na ovie informacii. Priznavaweto na MPC od Vselenskata patrijar{ija bi ja stavilo Grcija, a i drugi na{i “prijateli” vo }orsokak vo vrska so imeto i identitetot, a ako pretpostavime deka ovie se otka`ale od “borbata”, bi bilo premnogu nerealno. Od ista pri~ina sum skeptik i za s# po~estite zaedni~ki molitvi na na{ite i bugarskite sveti otci. Ne sum protiv takvi kontakti, naprotiv, no dozvolete da se somnevam vo dobrite nameri na crkvata na edna dr`ava koja{to ne go priznava na{iot identitet i jazik. Zatoa dodeka ne vidam kanonska povelba koja crno na belo veli deka BPC ja priznava MPC kako ravnopravna crkva bez kakvi bilo insinuacii za bugarski koreni, toga{ i jas }e se pridru`am na eufori~nite izjavi za priznavawe. Dotoga{, ova }e im go prepu{tam na naivnite.

Nema den, a da ne slu{neme ne{to od mediumite za Makedonskata patriotska, patrioti~eska ili patrioti~na organizacija. Kako {to gledame, ima nekolku varijanti na “patriotskoto”, a postojat isto tolku varijanti i za toa {to pretstavuva organizacijata i koi se nejzinite ~lenovi. Vo zavisnost od toa koj vi raska`uva, organizacijata e makedonska, bugarska ili me{ana. Za Bugarija, MPO e ~isto bugarska organizacija. So toa se slo`uvaat i site na{i iseleni~ki organizacii, kako i site koi se zapozneni so problemot. Vakvoto gledi{te e mnogu lesno da se formira i proveri. Eden pogled na vesnikot "Makedonska Tribuna" jasno poka`uva deka vesnikot se pe~ati na angliski i bugarski, a skoro vo sekoj broj ima barem po eden napis kade {to pi{uva deka Makedoncite bile Bugari. Istoto go potvrduva i posetata na nivnite Internet - stranici (www.macedonian.org): glavna zada~a na organizacijata bila za~uvuvawe na bugar{tinata vo Makedonija. Istoto go zboruva i nivniot Ustav: vo Makedonija `iveat najmnogu Bugari i drugi narodi. Od druga strana pak, neodamna se pojavuvaat gledi{ta, poddr`ani od odredeni krugovi vo na{ata Vlada, koi tvrdat deka MPO vsu{nost bila makedonska. Naj~esto ovie gledi{ta doa|aat od lu|e koi poddr`uvaat tezi deka sme imale bugarski koreni ili pak deka nemalo {teta od ministri bugaromani vo makedonska Vlada, a i od neinformiranite. Nastapot na ministerot Trenevski na neodamne{nata konvencija na MPO kade {to postavi nekolku uslovi za ponatamo{na sorabotka samo gi potvrduvaat stavovite za bugarskiot karakter na organizacijata. Vistinata za MPO e deka tamu postoi i promakedonskata struja koja vo posledno vreme stanuva s# pojaka i poagresivna. Nekoi lokalni zdru`enija se na cvrsto makedonski pozicii koi gi doveduvaat vo konflikt so mnozinstvoto vo Centralniot komitet koi se na bugarska linija. Za `al, vrskite koi{to gi odr`uva na{ata Vlada se tokmu so toa tvrdo bugarsko krilo koe nezavisnosta na Makedonija ja gleda kako postoewe na vtora bugarska dr`ava so nade` za eventualno obedinuvawe. Kako ilustracija na toa, kako MPO e gledana vo Bugarija }e navedeme dva napisa koi se pojavija vo vesnicite tamu, kako i komentarot na eden na{ ~itatel od Varna. Napisite voglavno zboruvaat za izjavite na oficijalniot gostin na konvencijata na MPO g. Spas Ta{ev, vtor ~ovek na bugarskoto VMRO i vtor ~ovek na dr`avnata Agencija koja{to se gri`i za Bugarite vo stranstvo. Mnogu od vas sigurno ja pro~itaa vesta za bugarskite bukvi koja se pojavi minatiot vikend i sekavi~niot demant od kabinetot na premierot. Nekoi }e ka`at deka ne treba da n# interesira {to pi{uvaat sosedite. Toa bi mo`ele da go prifatime samo koga bi `iveele sami na zemjinata topka. Eve gi napisite: vesnikot "Pari" od 13 septemvri 1999 godina veli deka vo Toronto se odr`ala konvencija na MPO "najgolemoto zadgrani~no zdru`enie na iselenici od na{ite zemji". Potomcite na emigrantite od Egejska, Pirinska i Vardarska Makedonija imale samo edna tatkovina, a toa bila Republika Makedonija, rekol ministerot Trenevski. I dodeka "oratorot se penavil na tribunata, salata postepeno se izpraznila. Osven malubrojnata bugarska delegacija, salata vo protest ja napu{tile i ~lenovi na makedonskata delegacija". Premierot ne u~estvuval na ova zasedanie, no na edno prethodno ka`al deka Makedonija i Bugarija se ostrov na stabilnost i go povikal emigrantskoto lobi da sorabotuva so diplomatskite i ekonomskite sredini "na na{ite dr`avi”, za izgraduvawe na nov imix na ovoj del na Balkanot. "Spored iska`uvawata na trite bugarski pretstavnici, nivnite iska`uvawa na Konvencijata bile pre~ekani so burni aplauzi. Delegatite na Kongresot bile pretstavnici na trieset iljadi iselenici, pove}eto od niv uspe{ni lu|e integrirani vo dvete Ameriki i Avstralija. Pretsedatelot na organizacijata e Kris Ivanov, koj poseduval mo}na trgovska firma vo Detroit, a e potomok na bugarski patrioti. 21 od 25-te ~lenovi na Centralniot komitet na MPO ja potenciraat svojata bugarska pripadnost i vo poslednata godina uspeale da dadat otpor na naporite za cepewe na Organizacijata, napraveni od prosrpski tajni slu`bi".

Vesnikot "Demokracija" od 14 septemvri 1999 godina, povtorno informira deka premierot Q. Georgievski do`iveal ovacii od site delegati na "patrioti~nite” organizacii, dojdeni za "obedinuvawe na usilijata za preporod na bugarskiot koren i inicirawe na bugarsko lobi”. Pod pokrovitelstvo na Qubomir Todorov, urednikot na "Makedonska Tribuna", roden vo Skopje i Marija Cankova (sic) od Bansko pretstoela promocija na knigata "Najgolemite bugarski slu~ki na stoletieto", vo makedonskiot glaven grad, vo koja }e se pretstavele novi arhivski materijali za nasilnoto pomakedon~uvawe na Bugarite po 1944 godina, soop{til zamenik-pretsedatelot na Agencijata za Bugari vo stranstvo i pretstavnik na bugarskoto VMRO, g. Spas Ta{ev.

Spored pismoto na na{iot nabquduva~ od Varna koj va`i za dobar poznava~ na nastanite vo Bugarija, g. Spas Ta{ev e nacional-komunist. Gospodinot odr`al pres-konferencija na 13 septemvri 1999 godina, vedna{ po vra}aweto od Toronto i ja opi{al MPO kako najstara "bugarska emigrantska organizacija vo Amerika”. Profesorot [a{ko rekol deka vo Amerika imalo 450.000 makedonobugari. MPO bila edna "gotova bugarska struktura za lobirawe vo polza na Bugarija”. Ulogata na MPO bila da bide balanser na odnosite me|u Makedonija i Bugarija. Na Kongresot prisustvuvale i delegati koi ja poddr`uvale makedo-nisti~kata linija, no tie ne nai{le na odobruvawe me|u ~lenovite na Organizacijata. Kako ~lenovi na bugarskata delegacija, pokraj g. Ta{ev, "sekretar na bugarskoto nacional-komunisti~ko dvi`ewe so prika~ena tabela VMRO”, bil i docentot Dimitar Gocev "pretsedatel na nacional-komunisti~kota propagandna struktura so prika~ena tabela 'Makedonski nau~en institut' ” i Naum Kaj~ev, novonazna~eniot konzul na Bugarija vo Toronto i ~len na VMRO. Kako {to gledate slikata za MPO izgleda jasna. Nejasnotiite koi se javuvaat se namerni, promovirani od lu|e koi sakaat da rabotat vo matno, koi se pla{at od ~isti situacii.