VERATA NA[A RISJANSKA

RO@DESTVO NA PRESVETA BOGORODICA

axika @ivanka Filipovska

Pred okolu dve iljadi godini vo septemvri, vo Svetata zemja vo Nazaret se rodila najdostoin-stvenata, najveli~estvenata, najmilostivata i najblagoslovenata od site majki na svetot. Toa e majkata na na{iot spasitel Isus Hrstos. Nejzinite stari besplodni roditeli, sv.pravedni Joakim i Ana, dolgi godini, so potoci od solzi, upatuvale molitvi kon Boga da im daruva barem edno ~edo i vetile deka }e mu slu`i na Boga. I Bog po 50 godini brak, se smiluval nad niv i im ja daruval blagodetnata Marija, koja Svetata Crkva ja vospeva kako "hram na Svetiot duh, oltar na `iviot Bog, trpeza na nebesniot Leb, drvo so najsladok Plod, slava na ~ove~kiot rod, pofalba na `enskiot rodisto~nik na devstvoto i ~istotata". Nejziniot tatko, Joakim, bil sin na Varpafir. Poteknuval od rodot Aronov. Zna~i sv.Deva, po tatko bila od carski rod, a po majka od arhierejski rod. Nejzinite roditeli bile bogati, `iveele bogougoden `ivot i vr{ele milosrdni dela. Lu|eto pogre{no mislele deka `iveat nedostojno i zatoa se bezdetni. Koga sv.Joakim prinel vo Erusalim `rtva pred Boga, prvosve{tenikot Isahar mu rekol: "Ne si dostoen od tvoite race da se primi dar, za{to si bezdeten". Nivnata duhovna radost da prinesat dar pred Boga, se pretvorila vo golema `alost, i u{te pozasileno go molele Boga, da gi blagoslovi da imaat svoe ~edo. Milostiviot Bog, im go ispratil Arhangelot Gavril, koj gi izvestil deka }e im se rodi "}erka preblagoslovena, so koja }e se blagoslovat site rodovi na zemjata, i preku koja }e dojde spasenieto na svetot". Sv.Ana za~nala i ja rodila Pre~ista Deva na koja & dale ime Marija. Taa e majka na voploteniot Bo`ji Sin, Isus Hristos, koj dojde vo svetot kako Bogo~ovek, propoveduvaj}i ja vistinskata Hristova nauka, izvr{uvaj}i ja voljata na Svojot Otec za spasenieto na svetot. Vo Stariot Zavet, vo Knigata na golemiot prorok Isaija stoi: "ete, Devica }e za~ne i }e rodi Sin, i }e mu go dadat imeto Emanuel", {to zna~i Bog e so nas. Toj zboruva i za ra|aweto na Mesijata, go slavi i veli~i Negovoto ime i dela: "Narod koj odi vo temnina, }e vidi golema svetlina; vrz onie {to `iveat na zemjata, na smrtnata senka }e bolsne svetlina...". Svetiot Evangelist Mateja pi{uva deka na Josif mu se javil Gospodov Angel i mu rekol: "Josife, ne boj se da ja primi{ Marija... za{to za~natoto vo nea e od Svetiot duh". I sv.Evangelist Luka pi{uva deka arh.Gavril bil ispraten od Boga, vo Nazaret, pri devojkata Marija da & odnese blaga vest: "Raduvaj se blagodatna,! Gospod e so Tebe! Blagoslovena si ti me|u `enite! I ete, ti }e za~ne{ vo utrobata i }e rodi{ Sin i }e go nare~e{ so imeto Isus. On }e bide golem i }e se nare~e Sin na Sevi{niot. Nejzinata volja bila vo soglasnost so Bo`jata volja i smireno odgovorila: "Eve ja sluginkata Gospodova; neka mi bide spored zborovite tvoi". Bezbolno go rodila Svojot Sin, Gospod Isus Hristos, vo edna pe{tera, vo gradot Vitleem (grad na lebot). O, ~udo nad ~udata. Devojka go rodila ovoploteniot Bog i ostanala ve~no devojka".

Go povila vo peleni i go legnala vo jasli, a angelskite horovi peele: "Slava vo visinite na Boga, i me|u lu|eto dobra volja". Rastel Mladenecot ispolnet so blagodatta Bo`ja i premudrost. Go propovedal Evangelisti, vr{el bezbroj ~uda, voskresnuval mrtvi. So Nego bila prisutna i negovata Majka koja ja {irela verata.Taa bila prisutna na svadbata vo Kana Galilejska, koga ja pretvoril vodata vo vino. Bila zaedno so Hristovite u~enici, koga Gospod Isus Hristos go ispratil Svetiot duh, koj izleguva od Otecot, za da i nau~i na sekoja vistina.

Celiot ~ove~ki rod, vo celiot svet, na site jazici so radost da go praznuvame "Ro`destvoto na Presveta Bogorodica", i glasno da go ispeeme troparot- himnata na nejzinoto ra|awe, bo`estvenata pesna, rodendenskata pesna: "Tvoeto ra|awe., Bogorodice Devo, radost mu javi na celiot svet, zo{to od tebe izgrea Sonceto na pravdata, Hristos, Bog na{ ru{ej}i ja kletvata ni dade blagoslov, uni{tuvaj}i ja smrtta ni daruva `ivot ve~en".

Neka celata vselena ja slavi Majkata Bo`ja, zo{to preku nea dojde me|u lu|eto vo svetot Nebesniot ve~en car i taa se vika "Majka na slovoto Preve~no". Taa bleska od svetlost, za{to go rodi Bo`jiot sin, za da ja otkrie golemata tajna, "bo`estvenata sodr`ina na ~ove~kiot `ivot". Dojdete site lu|e od celiot svet, da go praznuvame "Ro`destvoto na Presveta Bogorodica". rodendenot na radosta i mo`nosta za posinuvawe od Boga na lu|eto od celiot svet, bez razlika na vera, rasa, nacionalnost. Ve povikuva presvetoto ime Marija, {to zna~i Mila na Boga. Mila e i na lu|eto od celiot svet. Za mnogu godini praznikot. Presveta Bogorodica da ni bide najgolema za{titnica na site koi so vera i qubov se obra}ame kon nea i da se moli za na{eto spasenie i za mir vo svetot.