|
VERATA NA[A RISJANSKA
RO@DESTVO NA PRESVETA BOGORODICA
axika @ivanka Filipovska
P red okolu dve iljadi godini vo
septemvri, vo Svetata zemja vo Nazaret se rodila najdostoin-stvenata,
najveli~estvenata, najmilostivata i najblagoslovenata od site majki na
svetot. Toa e majkata na na{iot spasitel Isus Hrstos. Nejzinite stari
besplodni roditeli, sv.pravedni Joakim i Ana, dolgi godini, so potoci od
solzi, upatuvale molitvi kon Boga da im daruva barem edno ~edo i vetile
deka }e mu slu`i na Boga. I Bog po 50 godini brak, se smiluval nad niv i
im ja daruval blagodetnata Marija, koja Svetata Crkva ja vospeva kako
"hram na Svetiot duh, oltar na `iviot Bog, trpeza na nebesniot Leb,
drvo so najsladok Plod, slava na ~ove~kiot rod, pofalba na `enskiot
rodisto~nik na devstvoto i ~istotata". Nejziniot tatko, Joakim, bil
sin na Varpafir. Poteknuval od rodot Aronov. Zna~i sv.Deva, po tatko bila
od carski rod, a po majka od arhierejski rod. Nejzinite roditeli bile
bogati, `iveele bogougoden `ivot i vr{ele milosrdni dela. Lu|eto pogre{no
mislele deka `iveat nedostojno i zatoa se bezdetni. Koga sv.Joakim prinel
vo Erusalim `rtva pred Boga, prvosve{tenikot Isahar mu rekol: "Ne si
dostoen od tvoite race da se primi dar, za{to si bezdeten". Nivnata
duhovna radost da prinesat dar pred Boga, se pretvorila vo golema `alost,
i u{te pozasileno go molele Boga, da gi blagoslovi da imaat svoe ~edo.
Milostiviot Bog, im go ispratil Arhangelot Gavril, koj gi izvestil deka }e
im se rodi "}erka preblagoslovena, so koja }e se blagoslovat site
rodovi na zemjata, i preku koja }e dojde spasenieto na svetot".
Sv.Ana za~nala i ja rodila Pre~ista Deva na koja & dale ime Marija.
Taa e majka na voploteniot Bo`ji Sin, Isus Hristos, koj dojde vo svetot
kako Bogo~ovek, propoveduvaj}i ja vistinskata Hristova nauka, izvr{uvaj}i
ja voljata na Svojot Otec za spasenieto na svetot. Vo Stariot Zavet, vo
Knigata na golemiot prorok Isaija stoi: "ete, Devica }e za~ne i }e
rodi Sin, i }e mu go dadat imeto Emanuel", {to zna~i Bog e so nas.
Toj zboruva i za ra|aweto na Mesijata, go slavi i veli~i Negovoto ime i
dela: "Narod koj odi vo temnina, }e vidi golema svetlina; vrz onie
{to `iveat na zemjata, na smrtnata senka }e bolsne svetlina...".
Svetiot Evangelist Mateja pi{uva deka na Josif mu se javil Gospodov Angel
i mu rekol: "Josife, ne boj se da ja primi{ Marija... za{to za~natoto
vo nea e od Svetiot duh". I sv.Evangelist Luka pi{uva deka arh.Gavril
bil ispraten od Boga, vo Nazaret, pri devojkata Marija da & odnese
blaga vest: "Raduvaj se blagodatna,! Gospod e so Tebe! Blagoslovena
si ti me|u `enite! I ete, ti }e za~ne{ vo utrobata i }e rodi{ Sin i }e go
nare~e{ so imeto Isus. On }e bide golem i }e se nare~e Sin na Sevi{niot.
Nejzinata volja bila vo soglasnost so Bo`jata volja i smireno odgovorila:
"Eve ja sluginkata Gospodova; neka mi bide spored zborovite
tvoi". Bezbolno go rodila Svojot Sin, Gospod Isus Hristos, vo edna
pe{tera, vo gradot Vitleem (grad na lebot). O, ~udo nad ~udata. Devojka go
rodila ovoploteniot Bog i ostanala ve~no devojka".
Go povila vo peleni i go legnala vo jasli, a angelskite horovi peele:
"Slava vo visinite na Boga, i me|u lu|eto dobra volja". Rastel
Mladenecot ispolnet so blagodatta Bo`ja i premudrost. Go propovedal
Evangelisti, vr{el bezbroj ~uda, voskresnuval mrtvi. So Nego bila prisutna
i negovata Majka koja ja {irela verata.Taa bila prisutna na svadbata vo
Kana Galilejska, koga ja pretvoril vodata vo vino. Bila zaedno so
Hristovite u~enici, koga Gospod Isus Hristos go ispratil Svetiot duh, koj
izleguva od Otecot, za da i nau~i na sekoja vistina.
Celiot ~ove~ki rod, vo celiot svet, na site jazici so radost da go
praznuvame "Ro`destvoto na Presveta Bogorodica", i glasno da go
ispeeme troparot- himnata na nejzinoto ra|awe, bo`estvenata pesna,
rodendenskata pesna: "Tvoeto ra|awe., Bogorodice Devo, radost mu javi
na celiot svet, zo{to od tebe izgrea Sonceto na pravdata, Hristos, Bog na{
ru{ej}i ja kletvata ni dade blagoslov, uni{tuvaj}i ja smrtta ni daruva
`ivot ve~en".
Neka celata vselena ja slavi Majkata Bo`ja, zo{to preku nea dojde me|u
lu|eto vo svetot Nebesniot ve~en car i taa se vika "Majka na slovoto
Preve~no". Taa bleska od svetlost, za{to go rodi Bo`jiot sin, za da
ja otkrie golemata tajna, "bo`estvenata sodr`ina na ~ove~kiot
`ivot". Dojdete site lu|e od celiot svet, da go praznuvame
"Ro`destvoto na Presveta Bogorodica". rodendenot na radosta i
mo`nosta za posinuvawe od Boga na lu|eto od celiot svet, bez razlika na
vera, rasa, nacionalnost. Ve povikuva presvetoto ime Marija, {to zna~i
Mila na Boga. Mila e i na lu|eto od celiot svet. Za mnogu godini
praznikot. Presveta Bogorodica da ni bide najgolema za{titnica na site koi
so vera i qubov se obra}ame kon nea i da se moli za na{eto spasenie i za
mir vo svetot.
|