MAKEDONCITE VO BUGARIJA POSTOJAT VO SITE POPISI (1) NA POPISOT OD 1946 GODINA VO BUGARIJA NE POSTOE[E GRAFA "MAKEDONEC" Pi{uva: S. RATEVSKI V o poslednite godini bugarskata nauka i pro-paganda pravat golemi napori da gi pobijat rezultatite od popisot na naselenieto sproveden vo Bugarija od 25. 12. 1946 godina do po~etokot na januari 1947 godina. Pri~ina za nivnoto uporno negirawe doa|a od bugarskata nacionalisti~ka dogma deka nema, ne mo`e i ne treba da ima Makedonci za{to tie, site se "Bugari". A rezultatite od popisot se mnogu jasni- mnozinstvoto od narodot vo pirinskiot del na Makedonija se deklariralo kako Makedonci. Eve gi i rezultatite:Procent na lu|eto {to se deklarirale kako Makedonci spored okolii (neoficijalni rezultati objaveni vo v. "Pirinsko Delo" na 30.12.1946 g.). (Tabela1) A eve i oficijalni podatoci za dve okolii (Dr`aven arhiv na R. Bugarija f. 210, opis 1, a. e. 903; od knigata na V. Jotevski - Nacionalnata afirmacija na Makedoncite vo pirinskiot del na Makedonija 1944-1948 g. Skopje 1996, s. 155).(Vidi tabela 2 i 3) Spored bugarskite tolkuvawa rezultatite se dol`at na pritisok vrz naselenieto izvr{en od strana na NR Makedonija i Jugoslavija preku BRP-komunisti (?), a onie gra|ani {to se sprotivstavuvale bile maltretirani i pra}ani vo zatvor. Vo prilog na toa se naveduvaat poedine~ni se}avawa na lu|e so dene{en datum. No, takvata teza e apsolutno nerealna i neodr`liva. Vedna{ se postavuvaat nekolku pra{awa. Zo{to ne postoi naredba za zadol`itelno zapi{uvawe na naselenieto kako makedonsko i kako mo`elo bez takva naredba da se izvr{i nasilno pomakedon~uvawe na naselenieto od strana na popi{uva~ite, koi spored bugarskite avtori se ~uvstvuvale Bugari? Velikobugarskite apologeti citiraat samo edna sli~na naredba, izdadena navodno od okoliskiot na~alnik vo Razlog, no ne mo`at da objasnat zo{to ne postojat takvi naredbi vo ostanatite okolii na Pirinska Makedonija, nitu centralna naredba vo sli~na smisla. Razlo{kiot gradona~alnik se osudil samoinicijativno da izdade takva zapoved. Rezultatite od popisot vo Razlo{ko kade {to brojot na zapi{anite kako Bugari e vtor po golemina vo okrugot pravat postoeweto na takva naredba da bide nerealno i somnitelno vo sekoj pogled. Izleguva deka popi{uva~ite toa go storile samoinicijativno i protiv svojata sovest, a ovaa ~udna ideja na site im do{la istovremeno. Potoa, zo{to vo popisnite karti ne figurira grafa "Makedonec"?! Za~uduvaat i rezultatite koi iako (spored bugarskite avtori) bile dobieni po pat na nasilstvo ne se 99 % (kakvi se site rezultati dobivani po direktiva kaj komunistite), tuku sredno 70 % Makedonci. Zo{to rezultatot po okolii e tolku razli~en? Procentot na Makedoncite (t.e.na onie {to se deklarirale kako takvi, za{to site vo Pirinsko se Makedonci) e najgolem vo najoddale~enite od Bugarija okolii kade {to i asimilacijata bila poslaba i toa e sosema razbirlivo. Nerazbirlivo stanuva koga }e go pogledneme od bugarska gledna to~ka. Izleguva deka vo pograni~nite okolii kade {to otporot e mnogu polesen i “horata” se pomalku zavisni tie dale najslab otpor, a vo okoliite vo vnatre{nosta kade {to kontrolata i stravot se pogolemi, a uslovite za otpor pomali tie uspe{no i hrabro & se sprotivstavile na vlasta i okolu polovina se zapi{ale "Bugari". Najgolem e procentot na "Bugarite" tokmu vo najkomunisti~kite okolii-Razlo{ka i Gornoxumajska, a najmal vo Petri~ka i Svetivra~ka kade {to bazata na komunistite e najslaba - pa za kakva direktiva i nasilstvo preku BRP(k) mo`e da stanuva zbor? Sakam da obrnam vnimanie deka popisot e sproveden vo Bugarija, od bugarski vlasti vo vreme koga s# u{te postoi demokratska opozicija i koga pirinskiot del ve}e 34 godini se nao|al vo Bugarija, a za toa vreme Makedoncite bile bugarizirani! Ako postoel nekakov strav toj bil kaj lu|eto so makedonska svest za koi i sega{nosta i idninata bile celosno nejasni, a ne za lu|eto so bugarska svest koi `iveele vo bugarska dr`ava. Tie, poslednite nemale nikakva pri~ina za strav za{to soglasno odlukite na X plenum na CK na BRP(k) od 9.08 1946 g. duri i da dojdelo do obedinuvawe na pirinskiot del kon NR Makedonija ("zemaj}i ja vo predvid voljata i interesite na samiot makedonski narod") toa }e bilo vo ramkite na federacija vo koja }e se nao|ala i Bugarija bez da postoi granica me|u Makedonija i Bugarija, a site `iteli na Pirinska Makedonija koi sakale }e mo`ele da si go zadr`at bugarskoto dr`avjanstvo. Druga bila situacijata za lu|eto so makedonska svest. Ne samo {to nemalo za niv grafa "Makedonec" na popisot, no i nikoj ne im garantiral deka mo`at slobodno i bez posledici da se izjasnat kako Makedonci. Duri pet dena po zapo~nuvaweto na popisot poradi brojnite pra{awa na ~itatelite vo “Pirinsko Delo” (25.12 1946 g.) izleguva tekst deka Makedoncite mo`at slobodno da se izjasnat kako Makedonci. Makedonskata emigracija vo etni~ka Bugarija toa mo`ela da go pro~ita duri po zavr{uvaweto na popisot na 6.1.1947 g. vo v. “Makedonsko zname”. Mo`e, no ne mora-toa e porakata pritoa mnogu zadocneta.Sepak najdobar dokaz deka izjasnuvaweto bilo slobodno (osven nesigurnosta kaj lu|eto so makedonska svest se razbira) se samite rezultati. Od 5 do 55 % od naselenieto vo raznite okolii na Pirinska Makedonija se zapi{alo kako "Bugari". Ako tie mo`ele da go storat toa za{to da ne mo`ele da se zapi{at "Bugari" i ostanatite dokolku sakale? I obratno, ako tie {to se zapi{ale kako Makedonci go storile po prinuda zo{to nemalo takva prinuda i za onie {to se zapi{ale kako "Bugari"? I vo {to bi se sostoela takvata prinuda? Kako na primer se kazneti 55 % od naselenieto na Gornoxumajska okolija {to se zapi{ale kako Bugari? Ili 40-45-te % vo Razlog? Spored bugarskoto tolkuvawe na popisot tie treba da se prateni vo zatvor, no takvo ne{to nema. Dokolku bugarskata vlast navistina sakala da go zapi{e naselenieto vo Pirinska Makedonija kako makedonsko, toa mnogu lesno mo`ela da go napravi po administrativen pat bez da gi pra{uva lu|eto, kako {to postapuvala dotoga{. (Konkreten primer: Elena Gligorova od selo Caparevo do 1944 g. i po 1963 g. redovno e zapi{uvana kako "Bugarka" i ako se ~uvstvuvala i do denes se deklarira kako Makedonka. Taa toa go komentira taka: "nikoj ne me pra{al". Duri i lu|eto {to bile ispra}ani na smrt zatoa {to se deklarirale i borele kako Makedonci redovno bile zapi{uvani kako "Bugari"!) Nesomneno e deka dokolku sakale site Makedonci da se zapi{at kako Makedonci, a ne kako Bugari, vlastite toa celosno i lesno }e go napravele i vo 1946 g., a ne samo delumno. Jasno e zna~i deka tie ne sakale takvo ne{to. (PRODOL@UVA) |