Vie ste na vistinskiot pat na otkrivaweto na toj jazik koga pi{uvate: "nekoi nau~nici prepoznavaat izvesni fenikijski elementi, duri i vo moderniot malte{ki jazik koj{to me|utoa najmnogu se bazira na arapskiot. Verno e deka vo Delata apostolski lu|eto od Malta se narekuvaat barbaroi (varvari n.b.), {to zna~i deka zboruvale jazik koj ne bil nitu gr~ki, nitu latinski i zatoa mora da bil nekoj fenikijski dijalekt. Me|utoa, za delovni raboti, trgovija i zapi{ani dokumenti, latinskiot jazik so doa|aweto na Rim vo taa obalst, stanal "semo}en" (str. 103-4)

Zna~i so ova sme bliski do vistinata. Tie Varvari se ostatoci od "Fenikijskiot dijalekt". Dovolno be{e da go konsultirate germanskiot u~en Felmraer so negovata "Istorija na Poluostrovot Morea" i }e Vi stane{e jasno koi bea iskonskite Fenikijci, onie {to go izgradija gradot Bibl, Sidon, Golan, Tabor, Fenikija, Kartagina, Ternovo, Glazgov i celata ostavena toponimija vo {panskata i portugalskata zemja koja ni ja napomnuva toponimijata na Epir so glaven grad Fenikij.

Toga{ navistina nema{e potreba da go pi{uvate slednovo, gospodine Donald Harden: "Toga{ kakov bil ovoj fenikijski jazik {to trael tolku dolgo? Toj poteknuval od stariot simitski govor na Kanantite na koi Feni}anite (Fenikijcite n.b.) im pripa|ale i bil blizok so hebrejskiot, kogo go zboruvale Izraelcite, i so moabitskiot, kako {to se gleda na kamenot od Me{a". (str. 104).

Kako i da go mesti, kako i da go kombinira, Donald Harden razvojot na pismoto vo Mala Azija, Arapskiot Poluostrov, Afrika i Evropa samite fonetski znaci zboruvaat deka tie se najstari i deka nivnoto poteklo vodi od Vindite, od koi poteknuvaat, me|u drugite plemiwa i Fenikijcite. I zatoa od paleolingvisti~ki aspekt ne dr`ite za toa deka: "Fenikijskoto pismo vo tekstot na Ahiram poka`uva azbuka od 22 soglaski, koi kako {to veli Konteno, "Prekrasno gi iska`uvaat glasovite na toj jazik". Fenikijcite nikoga{ ne upotrebuvale bukvi za samoglaski, iako mnogu podocna hebrejskiot jazik razvil sistem {to gi poka`uval samoglaskite, delumno preku dvojna upotreba na tri soglaski i delumno preku dodavawe vokalni znaci. Formite na Fenikijskite bukvi bile standardizirani najdocna do H vek i ovaa normirana forma kolonistite ja prenesuvale na Zapad, potvrduvaj}i na toj na~in deka klasi~noto pismo bilo vsu{nost nezavisno kade i da se pojavelo". (str. 106)

Ako bilo taka toga{ se postavuva pra{aweto od kade tolku drevnofenikijski (vindski) "glosi" vo jazicite na anglosaksonskata grupa i vo latinskite? Zarem toa ne zna~i deka tie se ~isto vlijanie od najstariot supstrat na takanare~enata praindoevropska, pa po nea i na indoevropskata. Od kade fenikijskata toponimija vo Italija, Francija, [panija, Portugalija, ili onaa {to ja ostavile Fenikijcite na Britanskite Ostrovi i vo vnatre{nosta na Evropa? Zarem toa ne zna~i deka prvite "kolonizatori" bea dojdeni edni po kopno, a drugi po more - Pelazgite, {to od paleolingvisti~ki aspekt ne zna~at ni{to drugo, osven Vindi-Morjaci, za razlika od Vindi - kopnari. I kako mo`elo da se tvrdi deka Fenikijcite bile od Semitsko poteklo? Neli samite Vie tvrdite deka Fenikijcite prvo gi opismenile Grcite, a potoa gi prifatile nivnite bukvi (mnogu podocna) - Latincite i na krajot Anglosaksoncite.

Samata Va{a tablica za razvojot na fenikijskite znaci go zboruva obratnoto, a imeno deka Fenikijcite ne samo {to ne se od genot na Hebrejcite i Semitite, tuku tie se od genot na najdrevnite Vindi na Balkanot koi poseduvaat pismo so fonetski znaci staro 11 mileniumi.

Za primer mo`at da ni poslu`at potomcite na mitolo{kiot bog Makedon - sinot na Yeus ili ako sakate transkribiran od starite Grci vo Theos, a od Latincite vo Deus.

Frapantno za~uduva~ki se najnovite podatoci izvle~eni od makedonskite paleoarheolozi od Vardarska Makedonija.

Kako {to zabele`uvame na nea herbrejskite znaci se postaveni vo prviot red, {to spored Vas treba da zna~at mati~ni bukvi za site naredeni (osum na broj), po ni{to ne li~at so fenikijskite, a u{te pomalku so starogr~kite, ~ija osnova e fenikijskoto pismo. Ako ima tuka mesto za paleolingvisti~ki komentar toa e deka Fenikijcite ne se baziraat na hebrejskiot supstrat, tuku obratnoto.

Sega za da bideme popragmati~ni, a istovremeno i paradigmati~ni pri doka`uvaweto i tvrdeweto deka Fenikijcite bea samo edni od grankite na ogromnoto drvo nare~eno Vindi (Sloveni), spored belite tablici na R. Pe{i} i da vidime kolku se srodni znacite od pismoto na Etrurcite od Italija i objavenoto vin~ansko pismo so toa na Fenikijcite i Venetite.