Koj gi natera toga{ brojnite na{i istori~ari samo vrz osnova na tvrdewa za toga{nata aktuelna tatkovina na Slovenite da tvrdat deka tie ottamu i poteknuvaat? Mestoto na momentalnoto `iveewe na eden narod i mestoto na negovoto poteklo i toa kako mo`at da bidat razli~ni (posebno ako, kako vo slu~ajov, vo svedo{tvata za mestoto na aktuelnoto `iveewe na Slovenite nikade ne e spomnato mestoto na nivnoto poteklo). Toa e isto kako koga nekoj bi napi{al deka denes vo Germanija `iveat Makedonci i po nekolku vekovi, nekoj iden istori~ar, vrz osnova na ovoj zapis bi ja isfrlil tezata deka "pratatkovina na Makedoncite e Germanija", {tom, neli, ostanal zapis deka vo 20 vek vo Germanija `iveele Makedonci.

Od druga strana, nitu eden na{ istori~ar nema prezentirano nitu eden materijalen dokaz (arheolo{ki naod) za avtenti~na slovenska kultura od zad Karpatite!

No, dokolku i dosega iznesenite fakti ne se dovolni, da gi pogledneme i podocne`nite dokumenti za Slovenite, so koi se potvrduva nivnoto prisustvo na Balkanot vo 6 vek. Dali mo`ebi vo nekoj od ovie dokumenti pi{uva deka pratatkovinata na Slovenite e zad Karpatite? ]e odgovorime i na ova pra{awe.

Najnapred da ka`eme deka postoeweto na drevni svedo{tva vo koi e evidentirano prisustvoto na Slovenite vo 6 vek vo Makedonija e nesporen fakt i se spomenuva nivno (eventualno) "doa|awe" od preku Dunav. Vo prodol`enie }e gi navedeme najzna~ajnite svedo{tva, koi go potvrduvaat (eventualnoto) "doa|awe" na Slovenite od preku Dunav vo 6 vek.

Istori~arot Prokopie Kesariski (500-562) za napadite na Slovenite na Balkanskiot Poluostrov, zapi{al: "Golemo mno`estvo Slavini ja preminaa rekata Dunav, gi opusto{ija tamo{nite zemji i plenija golem broj Romei."

Za napadot na Slovenite na Ilirik vo 548 godina, ovoj istori~ar zapi{al: "Vo toa vreme slovenskata vojska ja premina rekata Dunav..."

Za slovenskiot napad na Balkanot vo slednata 549 godina, Prokopie, zapi{al:"Vo toa vreme slovenskata vojska, na broj pove}e od tri iljadi du{i, bez nekoj da se sprotivstavuva, ja preminala rekata Dunav i otkako ja pominala i rekata Hebar (Marica) se podelila na dve grupi..."

I ponatamu: "Vo romejskata zemja navlegle Slovenite vo takvo mno`estvo, kakvo nikoga{ porano ne bilo videno. Tie ja preminale rekata Dunav i do{le do Ni{..."

Za doa|awe na Slovenite na Balkanot pi{uvaat i hroni~arite: Mihail Siriski, Psevdo-Mavrikij, Teofilakt Simokat i drugi toga{ni sovremenici. No, dali vo nekoe od niv pi{uva ne{to za pratatkovinata na Slovenite? Odgovorot i ovde glasi - ne! Vo site ovie svedo{tva samo pi{uva deka Slovenite do{le od preku Dunav, no nikade ne pi{uva deka tie ottamu i poteknuvaat!

Zna~i, problemot voop{to ne e vo toa dali vo 6 vek na Balkanot "do{le" Slovenite od preku Dunav, ili ne, tuku problemot e vo pronao|aweto na vistinskiot odgovor na pra{awata: koi bile Slovenite i od kade tie navistina poteknuvaat? Ako tie do{le od preku Dunav, toa nikako ne zna~i deka tie ottamu i poteknuvaat. Edno e da se ka`e deka "Slovenite do{le od zemjite preku Dunav", a sosema drugo e da se ka`e deka "Slovenite poteknuvaat od zemjite preku Dunav". Slovenite (spored toga{nite brojni hroniki) i navistina "do{le" od preku Dunav vo Makedonija, no nikade ne pi{uva deka tie i poteknuvaat od tamu! Tuka nema ni{to nejasno. Toa e isto kako koga nekoj bitol~anec }e dojde od Skopje (kade privremeno `iveel) so cel da se naseli vo [tip. Faktot {to toj do{ol od Skopje, ne zna~i i deka toj poteknuva od Skopje. Naprotiv toj si poteknuva od Bitola, iako nekoi {tipjani, po negovoto doseluvawe vo [tip, }e zboruvaat deka toj "poteknuva od Skopje", samo poradi toa {to, toj vo [tip, do{ol od Skopje, a ne direktno od Bitola.

Kone~no onie koi tvrdat deka Slovenite poteknuvaat do zad Karpatite (samo zatoa {to za niv pi{uva deka na Balkanot do{le od preku Dunav), sakam da gi potsetam deka i za nekoi aziski narodi, koi izvr{ile napad vrz Evropa, toga{nite hroni~ari isto taka zapi{ale deka "do{le od preku Dunav". Taka, na primer, istori~arot Prokopie, za eden od napadite na Hunite vo Evropa, {to se slu~il okolu 539 godina, zapi{al: "Golema hunska vojska ja premina rekata Dunav i se nafrli vrz cela Evropa..."

I {to sega? Zarem i pratatkovinata na Hunite e od zadkarpatskite mo~uri{ta, t.e. od preku Dunav, samo zatoa {to postoi dokument deka tie do{le od tamu? Pa, kolku narodi toga{ bi poteknuvale od preku Dunav? Pove}e od jasno e deka Hunite samo do{le od preku Dunav, a zemjata na nivnoto poteklo se znae deka e Azija.

Ponatamu, vo `itieto na Tiveriopolskite ma~enici i za Bugarite pi{uva deka do{le od preku Dunav, no poradi toa, nikoj denes ne tvrdi deka i pratatkovinata na Bugarite e od zadkarpatskite mo~uri{ta.

Isto e i so Slovenite (Venetite). I za niv vo hronikite samo pi{uva deka do{le (ili deka toga{ `iveele) vo zemjite od preku Dunav, no nikade ne pi{uva deka tie od tamu i poteknuvaat.

Isto taka, kone~no treba da se prestane so navredlivoto determinirawe na Slovenite kako lu|e, koi so trski vo ustite, go preminale Dunav. Slovenite (Venetite) voop{to ne zaslu`uvaat vakvi besmisleni kvalifikacii. Naprotiv, duri i ako tie i navistina go preminale Dunav so trski vo ustite, zna~i deka bile umni, itri i sposobni lu|e, koi na toj na~in go nadmudrile svojot neprijatel, a vo prodol`enie }e vidime i deka tie imale svoja damne{na razviena kultura, pismenost i civilizacija.

Za da potvrdime deka prethodno navedenite oblasti nikako ne mo`ele da bidat "pratatkovina na Slovenite", }e navedeme u{te eden mnogu ednostaven dokaz. No, najnapred predlagam da vidime {to zna~i etimologijata na terminot "pratatkovina". Mislam deka nema potreba detalno da objasnuvame deka terminot pratatkovina zna~i oblast, tatkovina na opredelen etnikum, vo koja toj otsekoga{ `iveel, t.e. vo koja toj e sozdaden kako etnikum. Zna~i, Slovenite otsekoga{ bi trebalo da `iveat vo prethodno na-vedenite centralno-isto~no-evropski oblasti, t.e. tie bi trebalo tamu da bidat sozdadeni kako etnikum, {tom, neli, toa e nivnata "pratatkovina". No, deka voop{to ne bilo taka, dovolno e da ja razgledame poedine~nata istorija na sekoja od ovie oblasti. Za da go napravime polesen za razbirawe ovoj pregled, toga{nite oblasti na navodnata "pratatkovina na Slovenite", }e gi razgledame preku nivnite sega{ni imiwa.Zna~i, rekovme deka, spored starite svedo{tva,Slovenite toga{ `iveele na teritorijata na dene{nite dr`avi: Ukraina, Polska, Moldavija, Ungarija, ^e{ka, Slova~ka, Romanija, Belorusija (a mo`ebi i mal del od Rusija), kako i vo blizina na del od rekata Dunav; a spored na{ata istoriografija tie ottamu i poteknuvale, t.e. toa bila nivnata navodna "pratatkovina". E, sega da napravime kratok pregled na postarata istorija na site ovie dr`avi poedine~no, za da vidime dali i navistina vo niv "otsekoga{ `iveele Slovenite". Vo interes na prostorot nema da navleguvame vo detalni opisi na postarata istorija na ovie zemji, tuku samo }e preneseme po nekolku re~enici za istata, prezemeni od poznati svetski enciklopedii. Sekako deka vakvata simplifikacija (ovde napravena isklu~ivo vo interes na prostorot) sekoj ~itatel mo`e dopolnitelno da si ja proveri so podetalni podatoci, no i citatite koi }e bidat preneseni vo prodol`enie se od domorodni avtori od doti~nite zemji, ili od stranski poznava~i na istite, taka {to i ovie citati se sosema dovolni za ona {to sakame da go doka`eme. A, sega da po~neme po red.

Slova~ka. Za najstariot poznat etni~ki sostav na Slova~ka vo svetski poznatata CD enciklopedija Grolier (vo naslovot Slovakia) pi{uva:

"Najranite domorodci na teritorijata na koja denes se nao|a Slova~ka bile keltskite, germanskite i ilirskite plemiwa. Prvite Sloveni pristignale vo 5 i 6 vek od na{ata era." (Podvlekuvaweto e moe, z.m.). Zna~i, Slova~ka nikako ne mo`e da bide "pratatkovina na Slovenite", {tom vo nea, pred 5 i 6 vek, `iveele Kelti, Germani i Iliri.

Ungarija. Za najstariot etni~ki sostav na Ungarija vo svetski poznatata CD enciklopedija Enkarta (naslov: Hungary), pi{uva:

Zna~i, nitu vo Ungarija vo podale~nata istorija nema nikakvi Sloveni i duri vo 8 vek tie za prvpat se spomnuvaat vo ovaa zemja.

Panonija. Panonija bila oblast koja gi opfa}ala prete`no dene{nite oblasti na: Dalmacija, Avstrija, Ungarija, Hrvatska i Slovenija. Vo vrska so etni~kiot sostav na Panonija (Enkarta, naslov: Panonija), ~itame:

Vo naslovot Avstrija za etni~kiot sostav na Panonija ~itame:

"Slovenite i Avarite se naselile vo Panonija od istok i jugoistok otprilika vo isto vreme koga Germanite go osvoile severozapad."

Zna~i nitu ovde nema ni traga od stara slovenska kultura.

^e{ka. Vo vrska so etni~kiot sostav na ^e{ka (Enkarta, naslov Czech), ~itame:

Polska. I za Polska pi{uva deka Slovenite tamu se naselile. Vo Grolier enciklopedijata (naslov Poland), ~itame:

Ukraina. Dali mo`ebi vo Ukraina otsekoga{ `iveele Slovenite? Odgovorot i ovde glasi - ne! Vo spomenatata Grolier enciklopedija (naslov: Ukraine), vo vrska so postariot etni~ki sostav na Ukraina, ~itame:

Zna~i, duri i vo Ukraina nitu pomen od nekakvi "slovenski plemiwa", koi tamu "otsekoga{ `iveele", kako vo "svoja pratatkovina".