Gledano odnadvor

TRETATA SILA

Pi{uva: Slavko MANGOVSKI

Verojatno se pra{uvavte koja e ovaa Treta sila koja ja spomnuvame vo posledno vreme. Potrebata od edna nova, ili Treta politi~ka sila se javi koga stana o~igledno deka novata vlast gi izneveri o~ekuvawata na makedonskot narod i Makedonija, mesto da odi napred taa nazaduva ili vo najdobar slu~aj se dvi`i levo ili desno, vo zavisnost od aktuelnata politi~ka potreba. O~ekuvawata deka koalicijata “Za promeni” }e doprinese za promocija i odbrana na makedonskiot identitet vo svetot i ekonomski prosperitet se poka`aa jalovi. Istoto, posebno va`i i za ekonomskite reformi. Namesto napred, se vra}ame nazad. Na partijata na minatata vlast ne mo`e da & se veruva, bidej}i ve}e poka`a {to umee (ekonomski kolaps i trgovija so nacionalnite interesi), a za novata mo`eme da ~itame sekoj den vo dnevniot pe~at, a i vo statijata {to ja prenesuvame vo prodol`enie. Zna~i, vo uslovi koga najgolemite partii vo Makedonija prestanuvaat da gi pretstavuvaat nacionalnite interesi na makedonskiot narod i na malcinstvata se pojavuva potreba od edna Treta sila, onaa koja }e gi pretstavi ovie interesi, onaa koja navistina }e umee Makedonija da ja prenese vo 21-ot vek kako uspe{na i silna dr`ava, onaa koja }e ja vodat vistinski patrioti i lu|e koi go poznavaat svetskiot biznis, lu|e ~ii{to interes nema da bide zbogatuvawe preku politikata. Sila koja kone~no }e gi obedini Makedoncite od Makedonija i od svetot ovozmo`uvaj}i nivni investicii i nivno vra}awe tuka, a so toa promena na trendot na postojano iseluvawe na Makedoncite od Makedonija i obezbeduvawe na idninata. Taa Sila mora da se bara vo edna nova politi~ka partija, a toa mo`e da bidi samo Makedonskata alijansa osnovana od \or|ija Xorx Atanasoski. Toa e partija i dvi`ewe koe gi obedinuva i mo`e da gi obedini patriotskite sili i biznisot tuka i vo svetot za edna Makedonija so koja ne samo {to }e se gordeeme, tuku za edna Makedonija koja }e stane ekonomski i kulturen centar na Balkanot. Uslovi za toa ima. S# drugo zavisi od nas. Ili sekojdnevno }e se tufkame i }e gi obvinuvame drugite za na{ite neuspesi ili }e deluvame i }e se organizirame vo na{ interes.

Kolku taa Treta sila ni e potrebna }e ni poka`e sledniot napis.

 

DO KADE SO EVROPA?

Na nekolku navrati pi{uvavme za statusot na na{ite vrski so Evropskata unija i sekoga{ uka`uvavme deka Evropa voop{to ne e zadovolna od napredokot na odnosite. I pokraj mnogute vetuvawa na prethodnata, a i na ovaa vlast se poka`a deka tie se totalno nesposobni za da ja vovedat Makedonija vo Evroatlantskite strukturi. Dodeka na{ite ministri se obiduvaat da isplaniraat pregovori za asocijativno ~lenstvo vo Evropskata unija (~itaj tapkaat vo mesto) sosedite n# zaminaa i so polna parea tr~aat vo 21-ot vek. Ako slednovo go napi{evme nie, }e n# obvinea deka ja mrazime vlasta. Kako navistina izgleda celata situacija povelete pro~itajte ja prenesena doslovno od vladinoto glasilo "Nova Makedonija" od 13 Septemvri 1999 g.. Pred s# morame da se razbereme: vlezot vo Evropa zavisi glavno od nas.

 

Treta klasa od Gordana RISTESKA

Ni se dopa|alo toa ili ne, Evropa vo svojata kompozicija na Makedonija, kone~no i definitivno i ponudi mesto vo treta klasa. Nasproti nastoj~ivite obidi, uspe{ni i neuspe{ni, da doka`e deka dru{tvoto na koe ja upatuva geografijata - zemjite od regionot, re~isi bez isklu~ok, ne mo`e da i bidat sopatnici na patot na integracija kon unijata na evropskite zemji.

Truskaweto na drvenite klupi so Albanija, Hrvatska, Bosna i Jugoslavija do ratifikuvaweto na dogovorot za stabilizacija i asocijacija mo`e da se odol`i i do {est godini (dve za makotrpnite pregovori {to startuvaat vo 2000 g. i ~etiri za ratifikacija na Spogodbata). Plodovite od implementacijata bi gi videle denes nerodenite koga }e stanat 20 do30- godi{ni.

Va`nite Evropejci eksplicite ni na edno mesto ne soop{tija zo{to Makedonija se najde vo klasata koja, ako evropskoto dru{tvo figurativno se sporedi so klasi~na `elezni~ka kompozicija, im prethodi samo u{te na sto~nite vagoni. Tie samo velat deka uslovi za klasiraweto se: demokratijata (ili demokratizacijata), ekonomskiot razvoj, reformite, regionalnata sorabotka, me|uetni~kite odnosi. Za sekoj od tie kriteriumi Makedonija za sebe ima{e i ima visoki ocenki, kompariraj}i se ne samo so tretoklasnoto dru{tvo na sega ve}e zapadniot Balkan vo koj ja smesti Evropa, tuku i vo odnos na eden od vtoroklasnicite - Bugarija. Za da bide toa taka pomognaa i evropskite pot~uknuvawa po ramo {to gi podgrevaa, kako {to se poka`a, la`nite nade`i vo brzoto i prekutrupa integrirawe na zemjata vo evropskiot klub. Seedno {to tie bile i vizantiski, ne mo`e da gi osporat faktite deka tokmu odnesuvaweto na Makedonija vo poslednava decenija spre~i pogolema i regionalna katastrofa od onaa {to se slu~i na Kosovo i deka vo celoto proevropsko regionalno dru{tvo taa e edinstvenata zemja so multietni~ka demokratija, po {to mo`e da se komparira vo sopstven interes i so prvoklasnikot - Grcija.

Sega, duri i ako ne e xabe luteweto kon Evorpa, popusto e. Na Makedonija i ostanuva vo evropskite dijagnosticirawa na na{ite sostojbi sekade kade {to se pod monitoring i kako va`ni za portfolioto koe dr`avata treba da go kompletira pred EU da gi prepoznae pobrzo kritikite od kurtoazijata, pa i politi~kata dvoli~nost.

[to e pova`no, ako strategiski celi na zemjata ostanuvaat usvojuvaweto na evropskite demokratski standardi i integracijata so EU, reformskiot ekonomski razvoj, gradeweto multietni~ka demokratija i tolerancija i dobrite odnosi so sosedite, pred vlasta e makotrpnata pa i rizi~na rabota vrz, prakti~no, seop{toto nivo na zemjata, a pred opozicijata legitimnata korektivna uloga na vlasta.

Zapadni statistiki objaveni minative nedeli velat deka Albanija ve}e ne e najsiroma{nata na Balkanot i deka zad nea se Jugoslavija (pogodena od vojnata) i Makedonija. Toa, ako statistikite se to~ni, a ovde nikoj ne gi demantiral, ne odi pod raka so pretenziite za vode~ka zemja i vo tretoklasnoto dru{tvo.