Toa bi bilo sosema vo red koga bi se rabotelo za dr`ava koja gi re{ila sopstvenite vnatre{ni problemi, kako ekonomski taka i politi~ki, ili pak saka da se afirmira vo po{irokata me|unarodna zaednica so svojot pridones za razvojot na mirot i stabilnosta vo svetot.

Me|utoa, Republika Makedonija be{e i s# u{te se nao|a vo naglasena nestabilna, pa duri i krizna sostojba, a sekoja iskra na voen sudir vo sosedstvoto bi mo`ela da predizvika po`ar i na doma{en teren, tokmu i poradi sli~nostite na problemite vo nea i vo Kosovo, na primer. Da ne zaboravime deka politi~kite subjekti na albanskoto malcinstvo vo Makedonija ne prestanuvaat da n# iznenaduvaat so raznorazni "Iliridi", paravoeni formacii, teroristi~ki akcii, demonstracii i manifestacii koi uka`uvaat deka separati~kite `elbi za getoizacija na teritoriite koi grani~at so Albanija i jugoslovenskata pokraina Kosovo, so izgradba na paralelni institucii i organi, parauniverzitet i sl. vo funkcija na federalizacija na dr`avata i dobivawe na status na vtor konstitutiven narod koj potoa, so referendum }e se izjasnuva za sozdavawe dr`avna tvorba vo ili von ramkite na makedonskata teritorija. Ako na nekoj ne mu se jasni ovie re~enici neka gi poseti poslednite partiski aktivnosti na PDP i DPA na koi is~eznuvaat simbolite na makedonskata dr`ava: zname, himna i sl., za da mu se razbistri nacionalnata ili tolerantnata ili ako sakate multietni~kata glava {to sakaat da ni ja montiraat novope~enite "gra|anoidni" politi~ari.

U{te so doa|aweto na funkcijata, pretsedatelot na dr`avata Kiro Gligorov redovno odr`uva{e kontakti so umereniot lider na tamo{nite Albanci, Ibrahim Rugova, so ispra}awe na tajni misii vo srpskata pokraina ili tajni sredbi zad o~ite na javnosta vo na{ata dr`ava. Podocna kontaktite se odr`uvaa i javno i toa vo vreme koga albanskoto naselenie go donesuva{e Ka~ani~kiot ustav, odnosno organizira{e nelegalni referendumi za "Republika Kosovo", koga gi bojkotira{e dr`avnite institucii na Srbija ne u~estvuvaj}i vo izbori, ne odej}i na rabota i drugi akcii koi pridonesoa do narasnuvawa vo `estoka kriza, koja kulminira{e so vojnata na sojuznicite na NATO protiv "re`imot na Slobodan Milo{evi}", odnosno protiv Srbija i Jugoslavija. Vistinskata cel na pretsedatelot Gligorov vo mnogu ne{ta ne be{e jasna vo pogled na anga`manot so Kosovo, bidej}i Makedonija naskoro trpe{e posledici - se doselija kosovskite politi~ari i profesori, pa niknaa radikalnata PDPA i parauniverzitetot vo Mala Re~ica, vo Tetovo se odr`uvaa sredbi na albanskoto rakovodstvo so kosovarite i liderite na albanskoto malcinstvo vo Makedonija, na koi se razgleduvaa dokumenti i strategii za re{avawe na "albanskoto pra{awe" vo celost. So eden zbor, postepeno se realizira{e svoeviden izvoz na kontrarevolucijata od Kosovo vo Makedonija.

Pra{aweto {to se postavuva e kolku i {to dobi Makedonija od takvata, negova aktivnost!?

Vo koalicionata Vlada Georgievski -Tupurkovski se priklu~i i porane{eniot kosovski aktivist Arben Xaferi so negovata PDPA (DPA) koja ima jasen stav okolu Kosovo: steknuvawe na status na republika pod me|unaroden protektorat, pa potoa nezavisnost od Srbija i prisoednuvawe kon "golema" Albanija {to e sosema vo sprotivnost so me|unarodno vospostaveniot princip za nemenlivost i nepovredlivost na granicite so upotreba na sila.

Ve}e so prvite nastapi noviot minister za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov ja imenuva{e srpskata pokraina kako "Republika Kosovo" koe nekoi stranski diplomati mu go pripi{aa kako gaf, no toa bilo to~no naso~eno {to }e se vidi podocna koga premierot Georgievski vo Skopje go primi Ha{im Ta~i liderot na teroristi~kata OVK (vaka be{e oceneta vo prvo vreme i od strana na Stejt Departmentot) so objasnuvawe deka Makedonija morala da vospostavi brz kontakt so novite "politi~ki" subjekti na Kosovo so cel da se re{at problemite so begalcite koi bea do{le vo na{ata dr`ava. Tokmu vo vreme koga vo svetskite mediumi se razotkriva su{tinata na OVK i nejziniot lider kako del od organiziraniot sinxir za {verc so oru`je i droga na albanskata mafija vo Evropa, na{iot pretsedatel na Vlada duri se podgotvuval da go stavi potpisot vrz aktot za priznavawe na nezavisnosta na Kosovo! Denovive od pretsedatelskiot kandidat na PDP Muhamed Halili be{e obelodeneto deka VMRO-DPMNE i PDP u{te vo 1990 godina se dogovorile "najnacionalnata" partija vo Makedonija da ja priznae nezavisnosta na Kosovo, a za vozvrat pratenicite na PDP vo Parlamentot da gi poddr`at predlozite na VMRO-DPMNE. Zna~i, toa se krielo zad zaedni~koto jadewe na pe~eni jagniwa me|u Qub~o Georgievski i Nevzat Halili koe vo tie burni vremiwa be{e sfateno kako ujdurma na "srbokomunistite" od SKM-PDP za valkawe na "patriotite" od VMRO-DPMNE!!

Pokraj uka`uvawata deka OVK mora {to poskoro da se demilitarizira, pove}e me|unarodni politi~ari - noviot ambasador na SAD vo OON Ri~ard Holbruk, pomo{nikot dr`aven sekretar na SAD Stroub Talbot, porane{niot {ef na lete~kata diplomatija Henri Kisinxer, londonskiot vesnik "Gardijan" i drugi, ja otfrlaat tezata za nezavisnost na Kosovo so ocenki deka takviot status na srpskata pokraina mo`e da bide isklu~ivo opasen za mirot i bezbednosta na regionot, a so samoto toa i za Republika Makedonija vo koja po takanare~enoto "domino-efekt" bi se pro{irila tragedijata od Kosovo. Vpro~em, ne edna{ e re~eno za opasnosta eventualniot mig na Va{ington da bide sfaten kako poddr{ka na golemoalbanskite pretenzii bi bila dovolno da go zapali fitilot na balkanskoto bure so barut i bi zapo~nala nevidena tragedija. Za takvo ne{to ve}e se izgotveni i scenarija od tipot na doktrinata na Albanskata akademija na naukite ili niz pretenziite na porane{niot albanski pretsedatel Sali Beri{a.

Niz izjavite na ministerot za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov i na porane{niot {ef na Agencijata za razuznavawe d-r Vlado Popovski se vide deka OVK ima sozdadena mre`a za deluvawe i kaj nas, deka se vr{i postojan dotur na oru`je preku ilegalni kanali na me|usebnata granica koja od albanska strana nikoj ne ja ~uva, nitu pak ima namera da ja ~uva. Se skladira vo Lojane, Radoli{ta i drugi sela. Da ne zaboravime deka pri interevencijata na MVR vo Gostivar bea koristeni avtomatski pu{ki od albansko poteklo, kaj osudenite lica pronajdeni planovi za deluvawe vo slu~aj na voen sudir, deka vo Ki~evo policijata so oru`je nekolku ~asa se bore{e so eden tamo{en terorist koj se zabarikadira vo ku}ata itn. Zna~i, Albancite vo Makedonija ve}e bile podgotveni i nivnoto dejstvuvawe vo vremeto na kulminacijata na kosovskata kriza be{e samo pra{awe na denot koga }e se zapo~ne so "oru`ena borba" do {to ne dojde najverojatno poradi procenkite na Tirana deka so toa bi se manifestirale pregolemi apetiti koi so ni{to ne bi mo`ele da se opravdaat.

Paralelno so ova, londonskiot vesnik "Gardijan" istaknuva deka najavenoto formirawe na albanska nacionalna garda na Kosovo (OVK vo druga forma) bi pretstavuvalo prv ~ekor kon nezavisnost na pokrainata, {to bi predizvikalo bes vo Rusija i zagri`enost vo Makedonija i pokraj tvrdewata na KFOR deka taa bi bila nameneta za civilni odbranbeni celi.

Gorespomenatite fakti uka`uvaat deka "Koalicijata za promeni" e dlaboko involivrana vo scenarijata za izlez od kosovskata kriza i so svoeto deluvawe kako da go ohrabruva separatizmot na srpskata pokraina. Tajno se odi na strategija za sozdavawe na nova dr`avna tvorba vo koja bi vlegle Makedonija, Albanija, Kosovo i Crna Gora otkako i tamu }e zavr{at procesite na secesija, {to posredno zna~i sozdavawe na poinakov vid na "golema Albanija" vo koja }e `iveat site Albanci. U{te poopasni se i nastanite koi zna~at deka vo zapadnite delovi od Makedonija ve}e se ostvaruva konceptot za nejzina federalizacija bidej}i dr`avnite organi nagolemo se popolnuvaat so kadrovski sostav od redovite na DPA, se urivaat i ograbuvaat manastiri, Makedoncite gi prodavaat imotite i begaat ottamu, a registrirani se i akcii za potur~uvawe na Makedoncite so islamska veroispovest vo @upa, po odlukata na ministerot za obrazovanie za voveduvawe na turski jazik vo nastavata iako nitu decata, nitu pak nivnite roditeli go poznavaat toj jazik.

Vpro~em, ni{to ne treba da n# ~udi, bidej}i neodamna vo "Utrinski vesnik" be{e objaveno intervju na akademik d-r Bla`e Ristovski so naslov "Zlostorstvo e da se mol~i" vo koe me|u drugoto toj istaknuva deka potpretsedatelkata na Vladata Dosta Dimovska na grupa ~lenovi na VMRO-DPMNE od Ki~evo ili drugi mesta im rekla deka "ne ja interesira ni{to od onaa strana na Grup~in". Da se potsetime deka niz seloto Grup~in pominuva{e granicata na "Golema Albanija" za vreme na Vtorata svetska vojna. Ovaa izjava na Dosta Dimovska ne be{e demantirana, nitu pak faktot iznesen vo toa intervju deka 98% od ~lenovite na VMRO-DPMNE se patrioti so jasno izrazeni makedonski nacionalni ~uvstva, a deka samo vo rakovodstvoto se nao|aat bugarofilite, iako doa|a od vrvna politi~ka li~nost i nau~nik so ogromno renome vo svetot!

Dali toa zna~i deka VMRO-DPMNE i DA vo sodejstvo so DPA na Arben Xaferi otvoreno rabotat na konceptot za kantonizacija na Makedonija ~ij{to izumitel be{e zloglasniot Van~o Mihajlov, ili pak toa e "istoriskiot dogovor" {to go plasira{e Vasil Tupurkovski pred nekolku godini?

Se nadevame deka na ovie pra{awa }e im se posveti poseriozno vnimanie vo predizbornata kampawa za pretsedatel na Makedonija i deka makedonskiot narod ovoj pat nema da pravi katastrofalni gre{ki vo opredeluvaweto za koj kandidat da glasa kako {to toa go napravi na lanskite parlamentarni izbori, bidej}i vo sprotivnost bi morale da pravime nova makedonska dr`ava, nekade zad okeanite!