Od celata dosega{na literatura po ova pra{awe najprofilakti~en e ruskiot profesor A. V. Misulin i negovite predavawa "Istorija na arhai~nosta", izdadena na gr~ki jazik kade {to do zbor go prenesuvam ovoj citat, izveden od lekcijata pod naslov "Fenikijci, Judejci, Persijci": "Okolu vtoriot milenium p.n.e. Fenikijcite ja sostavile azbukata od 22 bukvi. Ova pismo be{e mnogu ednostavno (uprosteno), razbirlivo vo sporedba so hieroglivskite znaci na Egipet ili pak so klinestoto pismo na Babilonija, I zatoa fenikijskoto pismo se rasprostranilo nadolgo i na{iroko. Vrz nejzinata osnova e bazirana gr~kata azbuka, od koja, proizlegoa re~isi site sovremeni azbuki". (izdava~ "Nova Helada"-1954 godina), str.51-52.

Ova ni mnogu, ni malku, gospoda "B'lgari ot vi{ite nau~ni krugove", zna~i deka ubavata princeza, }erka na kralot Fenik od Fenikija ne poteknuva od nikakov semitski gen, tuku od ilirski, a Ilij drevnite Makedonci go vikaa Sl'nceto, kaj Fenikijcite be{e za~uvan najstariot zbor-helij. A koga plovele na sever, Pirinejskiot Poluostrov go identifikuvale so drevnomakedonskata gora Pirin. E sega, sami pomislete dali Makedoncite od pirinskiot kraj ne bea rodeni bra}a ili bratu~edi. Inaku i ne se objasnuva fenikijskiot grad Glazgov, na Britanskite ostrovi so makedonskata reka Glazne vo Pirinska Makedonija. I u{te eden poblizok primer za B'lgarite. Dali e slu~aen fenikijskiot grad Ternovo, pak na britanskite ostrovi, so Veliko i Malo T'rnovo (se razbira b'lgarsko), za razlika od albanskiot glaven grad-T'rnaa (Tirana) i gradot Tirnovo vo Tesalija. Site ovie gradovi nosat eden koren-t'rn.

Gospoda qubiteli i privrzanici od Makedonija na g.Donald Harden i negivite "Feni}ani" (Fenikijcite), vie ste do toj stepen naivci {to navistina ~ovek mo`e samo da ve so`aluva, koga ste se potrudile kaj Fenikijcite da barate semitski gen: "Vo sekoe drugo mesto narodite, pi{uva Donald Harden, ~ii{to teritorii bile osvoeni od Feni}anite, ne se od srodno poteklo i nie lesno mo`eme da napravime razlika me|u Feni}anite i tamurodenite. Me|utoa, vo Kipar, iako nemalo preselbi, postoele dopiri so Semitite u{te od tretiot milenium p.n.e. i istovremeno kiparskite vlijanija se {irele kon kopnoto (Donald Harden "Feni}anite", str.14).

Pred s#, Kipar od postaro vreme be{e del od fenikijskata imperija koja se prostirala na tri kontinenti. Tamu sekoga{ `iveele "domorodenci" od genot na koreweto van, vin, en, an, van i sl., a toa ni go potvrduva nivniot jazik, toponimija, oronimija, hidronimija itn. Da navedeme nekolku primeri: Kipar e fenikijska imenka koja ozna~uva `oltobleda po~va (`oltenikava boja). Da ja sporedime so Ohrid (Ohra-isto taka e boja na po~vata-crvenkasta bleda). Potoa na Kipar ja imame gorata Ombal (Olimp), kako {to e slu~ajot i so maloaziskata gora Olimp i taa na dvanaesette bogovi vo Makedonija. Moreto kade {to "pliva" Kipar go vikaat Mesogios Thalasa. Meso zna~i me|a, geja-zemja. Da ja sporedime so imenkata na zemjata i imeto {to & go stavile Fenikijcite-Mesopotamija (meso-me|u, potamija-potoci). Na sovremeniot makedonski jazik taa drevna zemja bi zvu~ela Me|upoto~je (Me|ure~je). Kako {to zabele`uvate, drevnite narodi imiwata na mestata im gi davale spored terenot i negoviot izgled, spored najkarakternoto {to mo`e da go ima edna zemja, eden grad. A Donald Harden, vo niv bara Semiti i semitski gen. Sme{no, no ete, s# u{te se slu{aat vo svetot i takvite "nau~ni" tezi, pa duri i vo Bugarija i Makedonija.

Donald Harden osmata glava ja posvetuva na fenikijskiot jazik, pismoto i tekstovite. Prvata negova re~enica, logi~ko-lingvisti~ka mo`e da bide prifatena, koga pi{uva: "Kade i da odele, Fenikijcite cvrsto gi ~uvale svojot jazik i pismo, iako so tekot na vremeto se javuvale promeni vo jazikot na razli~nite oblasti {to gi naseluvale. Isto taka, se javile i pomali promeni vo pismoto. Mo`ebi e nerazumno da se zboruva mnogu za "novinite" na nekoi formi na bukvi vo spomeni~nite natpisi, zatoa {to raspolagame so tolku malku materijal - nemame nikakvi rakopisi, osven nekolku kurzivni ~krtanici, glavno na par~iwa od iskr{eni sadovi. Formite na pismoto, verojatno postoele pred da se pojavat vo pi{anite tekstovi. So pravo se tvrdi deka formite na neopunskite bukvi vo Severna Afrika, od prviot vek pa navamu, barem delumno, poteknuvaat od kurzivnoto pi{uvawe, a ova mo`elo da se slu~i i vo drugite slu~ai". (str. 103)

^itatelot po ovaa misla ~eka da vidi ne{to konkretno od jazikot, crno na belo, ne{to de{ifrirano od tekstovite. No, za `al, od pragmatizmot na isleduva~ot nema ni{to konkretno, osven edno za~uduvawe i lutawe so apstraktno fantazirawe, so misteriozno samozapra{uvawe, kako mo`el fenikijskiot jazik pobrzo da izumre vo svojata tatkovina kade {to mu go otstapil mestoto na aramajskiot i gr~kiot jazik za vreme na "elinisti~kiot" period. Ova za~uduva~ka invokacija svedo~i deka avtorot na "Feni}anite" bil totalno neinformiran i za gr~kiot jazik, ako mislel na iskonskite Grci od arapsko poteklo. Vidovme deka Donald Harden samiot go prifa}a misleweto deka Fenikijcite go opismenile gr~kiot narod. Poznato e deka tie, vrz osnova na toa {to go nasledile na fenikijskata zemja, po napu{taweto na Bibl, Fenikija i dr., Grcite dodale u{te dva znaka i napravile "alfabeta" od dvaeset i ~etiri bukvi i vrz snova na fenikijskata literatura, nivnata mitologija, epos, filozofija i ostanatite nau~ni disciplini go izgradile starogr~koto esperanto, koe do na{e vreme prodol`uvaat da go reformiraat.