Dali site dosega prezentirani podatoci za vrskite me|u dene{nite i anti~kite Makedonci zna~at deka nie dene{nite Makedonci vo celost sme "~isti potomci" na anti~kite Makedonci? Sekako deka odgovorot na ova pra{awe ne mo`e da bide pozitiven. Eve zo{to. Kako prvo, ne postoi nitu edna dene{na nacija na svetot koja e ostanata kako "~ista nacija" u{te od antikata. Takvo ne{to bi bilo krajno neseriozno i da se pretpostavi. Duri nitu Italijancite za sebe ne tvrdat deka se ~isti potomci na Rimjanite. Za dene{nata italijanska nacija se znae deka vo najgolema mera e sostavena od krvnata i kulturna simbioza pome|u: Rimjanite, Germanite, Etrurcite, Grcite, Arapite i drugi. Za dene{nita francuska nacija se znae deka, vo najgolema mera e sozdadena od krvnata i kulturna simbioza pome|u: Galite, Rimjanite, Britite, Germanite i drugi, a taka e i so site ostanati dene{ni nacii na svetot (Angli~anite, Germancite, Bugarite, Kinezite itn.). Site tie se sozdadeni kako rezultat na krvna i kulturna simbioza od najmalku dva osnovni etnikumi. Toga{, kako e mo`no edinstveno nie Makedoncite da bideme nacija so "~isto anti~ko poteklo", koga nitu edna druga nacija na svetot ne e takva? Kone~no, teorijata za "~isti nacii" }e n# odvede vo vodite na rasizmot i najmalku {to mo`e da ni se slu~i e da bideme sfateni neseriozno od svetskata nauka, {to so posebno zadovolstvo }e go iskoristat na{ite neprijateli. Osven toa, najelementarnoto poznavawe na istorijata na anti~ka Makedonija jasno zboruva deka postojat nekoi pomali predeli od severnite kraevi na dene{nata etni~ka teritorija na Makedonija koi nikoga{ ne vleguvale vo sostavot na anti~ka Makedonija. Pa kako mo`at i Makedoncite, starosedelci od ovie oblasti da bidat "~isti potomci na anti~kite Makedonci"? Od druga strana, ne bi me ~udelo dokolku, preku nekoja iscrpna i seopfatna nau~na analiza, bi se doka`alo deka, vo nekoi mesta vo Makedonija, mo`ebi i navistina postojat ~isti potomci na anti~kite Makedonci, no toa nikako ne mo`eme da go ka`eme za celata dene{na makedonska nacija.

Zna~i i makedonskata nacija (kako i site ostanati nacii na svetot) vo najgolema mera e nastanata kako rezultat na krvnata i kulturna simbioza na najmalku dva osnovni etnikuma, a toa vo na{iov slu~aj se anti~kite Makedon-ci i tn. Makedonski Sloveni. Sekako deka ova ni dava polno pravo anti~kite Makedonci da gi smetame za na{i krvni i kulturni predci i da se gordeeme so niv pred svetot, posebno zatoa {to, osven nivnata krv, vidovme deka imame nasledeno i gramaden del od nivnata kultura!

Interesno e da se postavi pra{aweto kolkav bi bil, otprilika, krvniot procent na slovenskata, a kolkav na anti~komakedonskata komponenta vo dene{nata makedonska nacija. Dosega u~evme deka Slovenite bile daleku pobrojni od anti~kite Makedonci, koi re~isi edvaj dali gi imalo koga Slovenite "do{le" vo Makedonija. Spored toa, nie denes prete`no sme Sloveni, so mo`ebi nekoj mal procent anti~komakedonska krv.

No, i ovde sakam da postavam nekolku pra{awa, pottiknat od nekoi podatoci, koi spored mene, dosega bea neodgovorno zapostavuvani. ]e po~neme so cifrite. Imeno, spored svetskata nauka, za vreme na Filip Vtori, vo Makedonija `iveele okolu 1,5 milion `iteli. Ponatamu, se znae deka del od ova naselenie bilo raseleno vo ostanatite dr`avi so koi ostanale da vladeat Makedoncite po smrtta na Aleksandar Makedonski . Da go odbieme i brojot na zaginatite Makedonci, koi nastradale vo brojnite vojni {to Makedonija gi vodela po Filip Vtori, no i da go dodademe brojot na, ne ba{, maliot priroden prirast na Makedoncite, posebno ako se znae deka tie `iveele vo poligamija, kako i brojot na makedoniziranite doselenici vo Makedonija. Pa,kolkav bi bil brojot na etni~kite Makedonci (bez razlika kako toga{ se deklarirale sebe si i koj jazik go zboruvale) vo vremeto na pojavata na Slovenite na Balkanot? Ne bi sakal da {pekuliram so cifri, no sigurno deka nivniot broj voop{to ne bil za potcenuvawe i sigurno deka se rabotelo najmalku za nekolku stotici iljadi etni~ki anti~ki Makedonci.

A kolkav bil brojot na Slovenite? Tie bi trebalo da bidat najmalku nekolku milioni, naseleni samo vo Makedonija za da mo`ele celosno da gi asimiliraat anti~kite Makedonci (kako {to dosega u~evme). Pa, dali i navistina bile tolku brojni Slovenite? Vedna{ }e ka`eme deka odgovorot glasi - ne! Za sre}a, ostanale zapisi za (ako ne za to~niot, barem za pribli`niot) broj na doselenite Sloveni vo Makedonija vo 6 vek. Taka, na primer, vo "^udesata na Sveti Dimitrija Solunski", za slovenskata opsada na Solun (586 godina), pi{uva:

Zna~i, obi~nata logika ni zboruva deka nitu anti~kite Makedonci bile tolku malubrojni koga se pojavile Slovenite, nitu pak tie bile pobrojni od niv.Ovie podatoci sigurno deka ostavile svoj odraz i vo nivnoto podocne`no me{awe za koe najmnogu pridonela zaedni~kata hristijanska veroispoved.

A sega da vidime koi bile tn. Makedonski Sloveni? Od kade i navistina poteknuvaat tie?

Makar i begloto razgleduvawe na dosega{nite pretstavi za zemjata na nivnoto poteklo vo na{ata istoriografija poka`uva seriozni nedostatoci. Da vidime za {to stanuva zbor.

Re~isi nema istoriska kniga vo Makedonija, posvetena na Slovenite, vo koja ne pi{uva deka nivna pratatkovina bila "zad Karpatite", t.e. vo del od sredna Evropa. Kako ilustracija za ova }e ja spomnam knigata "Istorija na makedonskiot narod" (Skopje, 1988, str. 21), kade vo vrska so pratatkovinata na Slovenite pi{uva:

Veruvam deka site ~itateli }e se soglasat so konstatacijata deka sli~no (ili isto!) na ova pi{uva i vo site ostanati knigi od na{ata oficijalna istoriografija vo vrska so pratatkovinata na Slovenite, taka {to nema potreba ova da go potkrepuvam i so drugi citati od vakvi knigi. Zna~i, ovde go prezentiravme oficijalniot stav na makedonskata istoriografija vo vrska so pratatkovinata (potekloto) na Slovenite, koj stav, glavno se prepi{uva{e i avtomatski se prifa}a{e zdravo za gotovo od pove}e na{i istori~ari i publicisti.

Pa, da vidime, prvo vrz osnova na {to se temeli ovoj stav? Mnozina od ~itatelite }e se iznenadat ako ka`am deka vakviot stav za navodnata zatkarpatska tatkovina na Slovenite se bazira samo vrz mnogu mal broj narativni izvori, vo koi, voop{to ne se spomnuva oblasta zad Karpatite kako pratatkovina na Slovenite ({to vo prodol`enie i }e go doka`eme preku prezentiraweto na ovie izvori)! Pa, da po~neme po red.

Poznato e deka u{te Herodot vo 5 vek p.n.e. gi spomnal Slovenite pod imeto (V) Eneti, no ne kako zatkarpatski, tuku kako balkanski narod (za {to vo prodol`enie podetalno }e pi{uvame).

Pi{uvaj}i za nastanite od 4 vek p.n.e., Venetite gi spomnuva i Kvintij Kurtij Ruf (cit. delo, str. 115). Imeno, toj pi{uva deka Venetite svoevremeno bile sostaven del od vojskata na Aleksandar Makedonski. Vo toa vreme, del od Venetite (spored Ruf) bile naseleni i vo Mala Azija, t.e. vo oblasta Paflagonija. Tamu, tie go dobile imeto Heneti. Za seto ova ~itame:

Aleksandar... ve}e stignal do gradot Ankira, kade {to sobral nova vojska, i vlegol vo Paflagonija (oblast vo Mala Azija, z.m.). Kon ovaa vojska bile priklu~eni i Heneti, za koi nekoi veruvaat deka poteknuvaat od Venetite.

Nekoi avtori izvestuvaat deka tie oblasti, duri do rekata Visla se naseleni od: Sarmati, Veneti, Skiri i Giri.

Plinie Stari tvrdi deka Venetite toga{ `iveele zapadno od rekata Vis-la.

"Jas se kolebav dali da gi smetam plemiwata na Pevkinite, Venetite i Finite kako posli~ni na Germancite ili na Sarmatite... Venetite gi usvoile pove}eto od nivnite (germanskite, z.m.) obi~ai... Popravilno e da tie da se smetaat kako posli~ni na Germancite, bidej}i si gradat svoi `iveali{ta, a nosat i {titovi i sakaat da pe{a~at. "

No od kade znaeme deka terminot Veneti se odnesuva na Slovenite? Deciden odgovor na ova pra{awe dava hroni~arot Jordanes, koj zapi{al:

"Dakija e za{titena so strmnite Alpi (Karpatite, z.m.) vo vid na venec. Od nivnata leva strana, koja e svrtena kon sever i od po~etokot na rekata Vistula, vo ogromno prostranstvo `ivee mnogubrojniot narod Veneti. Navistina nivnite imiwa se menuvaat spored razli~nite rodovi i mesta, no tie glavno se narekuvaat kako Sloveni i Anti. Slovenite `iveat... od Mursijanskoto Ezero (dene{en Balaton, z.m.), duri do Dnestar i na sever do Visla... " I ponatamu, od istiot avtor:"Navistina, kako {to rekovme na po~etokot od izlagaweto ili vo spisokot na plemiwata, tie bile od edno isto poteklo, a sega se javuvaat pod tri imiwa: Veneti, Anti i Slavini."

Vizantiskiot pisatel Psevdo Kesarij vo po~etokot na 5 vek pi{uva deka Slovenite `iveele blizu do rekata Dunav.

Zo{to ovie drevni svedo{tva za Slovenite (Venetite) ne se eksploatiraat pove}e vo makedonskata istoriografija, tuku namesto niv, za Slovenite (Venetite) vo pogolemiot broj na{i istoriski publikacii, se pi{uva duri od vremeto na nivnata pojava na Balkanot vo 6 vek, so obavezniot dodatok deka tie poteknuvaat od "zad Karpatite"?I ovde doti~nite makedon-ski istori~ari napravija seriozen propust. Vo site publikacii name--neti za po{irokata javnost voop{to ne se spomenuva{e imeto Veneti, iako gledame deka za vakvoto ime na Slovenite postojat drevni svedo{tva.

Isto taka, od gorenavedenite svedo{tva na Plinie i na Jordanes celosno se ru{i teorijata, spored koja, Slovenite `iveele zad Karpatite. Ovde mnogu jasno pi{uva deka tie `iveele zapadno od Karpatite, blizu izvorot na rekata Visla (pa duri i zapadno od nea), kako i okolu ezeroto Balaton, dodeka Antite bile tie koi `iveele vo Ukraina.

Da rezimirame deka spored site ovie svedo{tva, mnozinstvoto Sloveni i Anti toga{ `iveele na teritorijata na dene{nite dr`avi: Ukraina, Polska, Moldavija, Ungarija, ^e{ka, Slova~ka, Romanija, Belorusija, a mo`ebi i mal del od Rusija, kako i vo blizina na del od rekata Dunav. Vpro~em, Slovenite vo toa vreme ~estopati vojuvale so Ostrogotite (predci na Germancite), {to zna~i deka bile nivni sosedi, dodeka Antite glavno `iveele vo Ukraina.

No, vo na{ata istoriografija tokmu vrz osnova na ovie nekolku svedo{tva e izgradena teorijata za "pratatkovinata na Slovenite" (!?). Pa, {to e ona {to o~igledno ne se poklopuva pome|u ovie drevni svedo{tva i na{ata oficijalna istoriografija? Toa e tokmu terminot "pratatkovina na Slovenite"! Kolku {to me slu`at o~ite, vo nitu edno od ovie drevni svedo{tva za Slovenite ne pi{uva deka nivna pratatkovina e sredna Evro-pa! Naprotiv, ako gi prepro~itate povtorno ovie dokumenti jasno }e sfatite deka hroni~arite samo tvrdat deka vo nivno vreme Slovenite tamu `iveele, no nikoj od niv ne pi{uva ni{to za nivnata eventualna pratatkovina! Toa e nesporen fakt! Zna~i, iako vo ovie svedo{tva za Slovenite (Venetite) pi{uva deka tie `iveele okolu centralna i isto~na Evropa, nikade ne pi{uva deka tie od tamu i poteknuvaat!

Taka, na primer, vidovme deka Plinie Stari pi{uva deka Venetite (citat): "se naseleni do rekata Visla". Zna~i toj jasno pi{uva deka taka bilo vo negovo vreme. Venetite vo negovo vreme `iveele tamu, a toa voop{to ne zna~i deka tie ottamu i poteknuvaat, t.e. deka otsekoga{ tamu `iveele, kako {to neodgovorno prifatija na{ite istori~ari.