- Vo zapadnata demokratija, biznismenite koi go dostignale svojot podem nastojuvaat da se vklu~at vo politikata vo svojata dr`ava {to vo izvesna smisla pretstavuva i patriotski dolg kon nea, bidej}i taa mu pomognala da se ostvari kako ~ovek i biznismen. Vo na{ata zemja, ne retko politi~arite ja prisvojuvaat politikata, pa naj~esto dr`avni~kite finkcii gi smetaat kako na~in za steknuvawe na materijalni dobra i bogatstva. Jas sakam moite iskustva, znaewa i mo`nosti da & gi podaram na Makedonija. Koga eden ~ovek svojot `ivot go dava i raboti za sopstveniot narod, svojata dr`ava i kultura, toj nikoga{ ne treba da se otka`e od idejata. Za nea toj treba da se bori, bez razlika na toa od koi pri~ini ne uspeal da ja ostvari celta. @elbata e pogolema i od site eventualni manipulacii vo postapkata na sobiraweto na potpisite.

- Mislam deka vo sekoj moment treba da se o~ekuva deka nekoj mo`e da pravi raznorazni manipulacii ili opstrukcii vo nekoi op{tini, iako po parlamentarnite izbori minatata godina, Republika Makedonija se legitimira{e kako demokratska dr`ava. No, vo trkata }e ima sekakvi pre~ki i sopki, nie ne treba na toa da se bazirame, tuku treba da gi vlo`ime site sili za da gi sobereme potrebnite 10.000 potpisi.

- Jas mislam deka tri dena zadocnuvawe na kandidaturata se minimalni. Smetam deka nema da imam nekakov problem da gi soberam potpisite, no istovremeno sum svesen za sega{nata situacija i deka mo`ebi }e se pojavat problemi koi }e go zabavat procesot.

- O~ekuvav politi~kite partii da gi dostavat imiwata na nivnite kandidati. Potoa gi razgledav nivnite imiwa i razmisluvav koj bi ja vodel Makedonija vo 21 vek. Zaklu~iv deka od onie li~nosti {to se nominirani od politi~kite partii ne postoi li~nost koja bi uspeala da ja izvle~e Republika Makedonija od te{kata ekonomska kriza, nevrabotenosta, padot na `ivotniot standard i drugite nepovolni trendovi. Toa se istite onie funcioneri koi i porano bea na vrvni i odgovorni mesta vo politikata, no ne poka`aa nikakvi rezultati. Na{ata dr`ava vo mnogu ne{ta zaostanuva vo ekonomskiot i politi~kiot sistem vo odnos na sosednite zemji, ili se nao|a na opa{kata na nastanite vo svetskata politika. Ne mo`e da se o~ekuva deka tie isti politi~ari }e napravat nekakov presvrt, pa zatoa povtorno se re{iv da bidam eden od kandidatite za pretsedatel na Makedonija. Jas vo mnogu ne{ta se razlikuvam od niv, a toa makedonskiot narod }e go doznae.

- Jas i ponatamu }e bidam otvoren za niv i postojano }e organiziram sredbi so mediumite. ]e bidam me|u lu|eto zatoa {to sum im potreben. Istovremeno, }e nastojuvam li~no da u~estvuvam pri sobiraweto na potpisite zatoa {to }e uspeam poubavo da gi osoznaam razmisluvawata na obi~nite lu|e. Me|u politi~arite i narodot treba da ima pogolema bliskost, a ne tie da se smetaat kako mali "bogovi". Samo so niv na Makedonija mo`eme da & podarime pogolema sigurnost, doverba i stabilna ekonomija.

- Mislam deka kako i porane{nata, taka i ovaa vlast se pla{i od Makedoncite od dijasporata. Nikoj ne mo`e niv da gi isklu~i od sevkupnite tekovi na politikata vo mati~nata dr`ava, tuku naprotiv, tie treba da se iskoristat za afirmacija na Makedonija vo svetot i da se sozdavaat uslovi za nivno vra}awe vo tatkovinata. No, na Makedoncite koi `iveat vo stranstvo im e odzemeno pravoto na glas, iako go zadr`ale dr`avjanstvoto, {to ne e slu~aj so drugite evropski zemji, kako na primer Polska i Hrvatska. Makedoncite se nadevaa deka so zakon }e se re{i nivnata `elba, no vladeja~kata garnitura ne mu dozvoluva na Makedonecot da glasa, im go odzede Ustavnoto pravo! O~igledno deka taa garnitura, isto kako i starata, ne e sigurna deka Makedoncite od dijasporata }e glasaat za nivnite kandidati.

- Mislam deka nasekade vo Makedonija i vo svetot postoi toj sindrom. Postoi razdor me|u Makedoncite. Jas li~no smetam deka mo`am da bidam eden vid katalizator za nivnite razmisluvawa i raziduvawa. ^uvstvuvam deka mo`am da im pomognam na Makedoncite vo na{ata zemja i vo svetot. Dovolno sum silen i umen da gi ubedam i da im pomognam vo izgradbata na edna zdrava, suverena, nezavisna ekonomska dr`ava - Makedonija.

- Toa sigurno }e go napravi. Pokraj razvojot na demokratijata vo Makedonija, najva`no e da se sozdadat uslovi za novi investici. Na{ata dr`ava mora da napravi novi zakoni koi }e bidat bidat povolni za stranskite investitorite i nivnite proekti. Jas vo ovoj moment toa go gledam kako prioritet zatoa {to bez niv nema demoktratija, nema ekonomski prosperitet.

- Iako sum pretsedatel na partijata "Makedonska alijansa" jas bi sakal da bidam pretsedatel na site Makedonci, bez razlika na nivnata politi~ka ili verska opredelenost. @estokite partiski konfrontacii treba da prestanat dokolku sakame da napravime edna generalna strategija, nacionalna programa i da odime napred vo razvivaweto na Makedonija. Vo nea sekoj Makedonec }e si go najde svoeto mesto.

- Mislam deka koga }e se razgleduva ova pra{awe nema od {to da stravuvame. Makedonskata nacionalna istorija i korenite na makedonskiot narod se dlaboki i toa e op{to poznato vo celiot svet. Nie postoime so vekovi i pretstavuvame del od evropskata i svetskata kultura i civilizacija. Na{ite koreni po~nuvaat od pred Filip i Aleksandar Makedonski i tie mo`at mnogu lesno da se vidat i pro~itaat i vo svetskata istoriska literatura. A, toa {to deneska ima novi tolkuvawa, se ~ini deka u{te e edna golema istoriska gre{ka odnosno begaj}i od t. n. srbomanstvo, nekoi otvoreno vleguvaat vo bugaromanstvo od koe mo`eme da se branime so istoriskite agrumenti {to ve}e postojat. Makedonskiot narod e bibliski narod i toj }e postoi ve~no, bez ogled na ne~ii pretenzii i aspiracii.

- Vo politikata s# e mo`no. No, ako nie Makedoncite, bez ogled dali `iveeme i rabotime vo Makedonija ili vo stranstvo, gi definirame makedonskite nacionalni strate{ki interesi, }e mo`eme da gi nadmineme site problemi so Republika Grcija. Istoto va`i i za politikata kon drugite sosedi, a vo taa borba }e mora da se upotrebat site mo`nosti, kako i me|unarodnoto pravo i konvenciite. Pravnata postapka za vra}awe na ustavnoto ime vo OON treba {to poskoro da zapo~ne i so nejzinoto uspe{no zavr{uvawe, Grcija }e mora da se soglasi.

- Jas mislam deka nie vo Republika Makedonija i site onie {to `iveat na Balkanot treba da rabotime da se otvorat granicite, {to e zaedni~ki interes. Samo {to toa mora da bide na edno takvo nivo kade {to }e ima ima me|usebno po~ituvawe i priznavawe. Na toj na~in site dr`avi }e imaat svoja idnina. So zatvorawe na granicite dr`ava ekonomski zaostanuva, ne mo`e da odi napred. Zatoa jas se zalagam so site sosedni zemji da imame dobri odnosi, no gospodata od SDSM i od VMRO-DPMNE ve}e se otka`aa od Makedoncite {to `iveat vo niv, iako tie mo`at da bidat most za razbirawe i pouspe{na ekonomska sorabotka. Vo toj kontekst ne treba samo da ja gledame Makedonija, tuku po{iroko. Makedonija e krstopat na Balkanot i nie morame da ja iskoristime ovaa {ansa {to ni se nudi za taa da stane privle~na zemja za investici.