KOMENTAR: Vo presret na predizbornata kampawa na pretsedatelskite izbori

KADE ODI MAKEDONIJA?

Pi{uva: Dragi IVANOVSKI

Vo vreme koga gore-dolu se poznati site trka~i vo vtorite pretseda- telski izbori vo na{a-ta dr`ava i koga ve}e, iako neoficijalno, zapo~naa propagadnite nastapuvawa na kandidatite, nesomnen e faktot deka treba da se napravi i neophodnata analiza - do kade stigna Republika Makedonija vo svojot demokratski, politi~ki i ekonomski razvoj, dali stana pristojno mesto za `iveewe ili respektiran faktor na balkanskite krstosnici itn. Vpro~em, toa bea zalo`bite na re~isi site politi~ki li~nosti koi vo izminatiot period, pa i sega, ne zaboravaat da gi stavat vo svoite politi~ki programi, sakaj}i da mu se dodovorat na glasa~koto telo koe treba da se opredeli za nivniot izbor.

Republika Makedonija, nasproti toa, s# u{te se ma~i so me|unarodnoto priznavawe pod ustavnoto ime, bidej}i edni dr`avi n# priznavaat kako Republika Makedonija, drugi kako BJRM, a treti kako FYROM. Blagodarenie tokmu na dosega{nata "uspe{na" nadvore{na politika, Makedonija s# pove}e se prepoznava kako dr`ava koja ne gi po~ituva prethodno potpi{anite me|udr`avni dogovori, koi se menuvaat zaradi nedovolno relevantni dnevnopoliti~ki celi; ne gi po~ituva me|unarodnite principi i na~ela vo nadvore{nata politika kako {to e neme{aweto vo vnatre{nite raboti na drugi zemji (primerot so Kosovo), ili ne go primenuva op{toprifateniot princip na reciprocitet vo tretmanot na malcinstvata so sosedna Albanija. Vo ramkite na NATO i EU Makedonija sekoga{ se stava na opa{kata na spisokot na zemjite koi ~ekaat svoj priem vo niv, iako so svojot podani~ki i preterano ispolnitelen odnos se nadeva{e deka preku no} }e gi preskokne birokratsko-politi~kite barieri vo Brisel i Va{ington.

Prekinuvaj}i ja nizata na vakvi i sli~ni problemi so koi se soo~uva makedonskata dr`ava, koi se rezultat ne samo na deluvaweto na dosega{nite vladini kabineti, tuku i na Pretsedatelot na Republikata, vedna{ da se osvrneme i kon na~inot na funkcioniraweto na staro-novite politi~ari vo Republika Makedonija, glavnite rivali, SDSM i VMRO-DPMNE, koi za volja na vistinata, a za `al i na makedonskiot narod, mo{ne te{ko se osloboduvaat od socijalisti~ko-komunisti~koto ruvo i ve{to se kameleoniziraat vo novope~eni socijaldemokrati, liberali, centristi i drugi "po`elni" gra|anski opcii, a koi vo su{tina voop{to ne gi promenile svoite zakoraveni totalitaristi~ki stavovi i odnesuvawa.Ova e slu~aj vo re~isi site vnatrepartiski strukturi vo Makedonija kade {to li~nosta na pretsedatelot na partijata se veli~i, nebare se raboti za drugarot Tito, Stalin, @ivkov, Enver Hoxa i drugata komunisti~ka vrhu{ka.

Otsustvoto na dr`avotvornost kaj oddelni pretendenti za najvisokata funkcija vo dr`avata, naj~esto zna~e{e lesno donesuvawe na odluki koi bi mo`ele da ja zagrozat idninata na makedonskata dr`ava, kako {to be{e ~inot na odnesuvaweto na sevkupnoto oru`je na biv{ata JNA od Makedonija (pa sega }e morame da se zadovoluvame so bugarskiot otpad na tenkovi i topovi), ili odlukata za stacionirawe na silite na NATO vo Makedonija, bez pritoa da se opredeli vremeto na nivnoto prestojuvawe, funkcija i zada~i sprema treti zemji i drugi sitni~arewa koi, eve sega, ni se vra}aat kako bumerang - so popravkite na ulicite ili brkanicite so storitelite na soobra}ajni nesre}i pri {to ne e jasno ni koj pie, ni koj pla}a!

Na Republika Makedonija & treba nov tip na politi~ar so sopstven kredibilitet i ugled vo svetot, koj }e mo`e, neoptovaren od svoeto minato vo komunizmot i so svojata li~na harizma i delovna uspe{nost, ramnopravno da se nosi so tajkunite vo svetskite politi~ki i finansiski eliti, bidej}i vo momentov na Makedonija & treba stabilnost, dr`avotvornost i itna promena na zakonskite re{enija koi treba da pridonesat za doa|awe na stranskite investicii vo Makedonija.

Povr{nosta, neanaliti~nosta i grandomanskite pretenzii na oddelni pretendenti na funkcijata PRETSEDATEL, mo`at lesno da ja dovedat Republika Makedonija vo pozicija na banana republika ili dr`ava od redot na onie vo Afrika kade {to eden obi~en potporu~nik, so deset vojnici pravi dr`aven udar, a potoa gi krade narodnite pari ili gi prisvojuva stranskite krediti!

I na krajot, narode makedonski, razmisli dobro, na kogo }e mu ja dade{ doverbata, bidej}i pred idniot tatko na nacijata, me|u drugite, mu se ispre~uvaat i slednite problemi:

-Re{avawe na ve{ta~ki nametnatiot problem okolu imeto od strana na Grcija, bidej}i vo sprotivno, taa }e go koristi pravoto na veto vo site idni situacii do koi }e bide dovedena Makedonija kako aplikant za priem vo NATO ili EU, STO i drugi organizacii vo svetot.

-Prekinuvawe na nepromislenata avantura so priznavaweto na Tajvan, bidej}i bez glasot na NR Kina ne mo`eme da se nadevame na nikakva milost vo Sovetot za bezbednost na OON;

-Re{avawe na problemot so obele`uvaweto na granicata so Srbija i Jugoslavija i vra}awe na teritoriite koi po Vtorata svetska vojna & bea otstapeni kako Ka~anik, Pre{evo, manastirot "Sv. Prohor P~inski" i sl.