Slednite pretsedatelski izbori vo Makedonija }e poka`at dali na Makedoncite im e zdosadeno da `iveat vo edna korumpirana i neefikasna dr`ava? Dali im e zdosadeno da ~ekaat na beskrajni redici za vizi za patuvawa vo stranstvo, dali im e zdosadeno da gledaat kako nivnite deca se o~ajuvaat, bidej}i nemaat idnina? Dali im e zdosadeno od dnevnite beskrajni lagi na raznorazni mediokriteti? Dali im e zdosadeno da gledaat kako standardot im opa|a od den na den. Mo`ebi ne im e. Mo`ebi navistina mislat deka Gospod odnenade{ }e re{i deka na Makedoncite im be{e dosta stradawe, pa }e napravi nekakvo ~udo i }e donese koreniti promeni. Izborite }e poka`at i dali e vistinska onaa izreka na cinicite koja veli deka sekoj narod ja zaslu`uva vladata {to ja ima. Jas li~no mislam deka ne e taka i deka Makedoncite zaslu`uvaat mnogu pove}e, zaslu`uvaat da `iveat vo edna moderna i prosperitetna dr`ava so svetla idnina, vo edna dr`ava od koja site Makedonci }e se gordeat. Vo muabeti, mnogumina }e vi ka`at deka Makedonija vo su{tina e bogata zemja so odli~ni perspektivi za napredok i prosperitet. Mo`ebi tuka toa ne e taka, no vo stranstvo Makedoncite se poka`ale kako uspe{ni biznismeni i vredni rabotnici. Zna~i, ni{to ne n# spre~uva da bideme prosperitetna dr`ava. No, ima edno ne{to {to n# spre~uva: nesposobna vlast. A za toa da se otstrani, treba site zaedno da deluvame t.e. glasame. Ako prodol`ime da glasame za takvi kakvi {to n# vladeeja dosega, toga{ ve}e se poznava rezultatot. Narode makedonski: razbudi se i daj potpis za tvojata idnina. Samo eden pretsedatelski kandidat ni nudi takva: \or|ija Xorx Atanasoski.

Denovive, vo najbugarskoto od makedonskite glasila, se javuva eden na{ star poznanik-antimakedonec koj `ivee vo Toronto, otfrlen od na{ite tamu. Ovojpat re{il da ni prodava podgreani antimakedonski tezi koi kru`at niz svetot so blagoslov na na{ite sosedi. Edna od tezite koja poteknuva od 19-tiot vek e poimot “makedonska salata”, ve}e prifaten kako dogma vo Evropa i vo svetot. Razvien kako propaganda od sosedite so cel da doka`e deka Makedonija e vsu{nost mozaik na rasi i veri i spored toa e nevozmo`no da bide nezavisna. Ako go pogledneme etni~kiot sostav na sosednite zemji mo`eme vedna{ da vidime kolku e glupava ovaa teza, bidej}i procentot na Makedonci vo Makedonija e pogolem od, na primer, Crnogorcite vo Crna Gora. No propagandite te{ko umiraat kako {to te{ko umiraat i lagite. Drugata podgreana teza e deka Gledston ne mislel na Makedonci koga rekol “Makedonija na Makedoncite, a Bugarija na Bugarite”. Mo`e sekoj da si misli kako {to si saka. Za mene citatot e jasen. A ako nekoj mislel inaku, toga{ i poimot Bugarin mora da bil ~isto geografski, a ne etni~ki vo toa vreme. Se razbira, i dvata poimi se i etni~ki i geografski i pokraj toa {to poimot Makedonec ne se pojavuval vo oficijalnite statistiki, no zatoa se pojavuval vo stotici dokumenti. Avtorot, isto taka se obiduva preku citati od razni u~eni da go napa|a na{iot nacionalizam, stavaj}i se vo ist ko{ so na{ite vlasti, od ^ento pa navamu. Obidite se zaludni. Dovolno e samo da pogledne naokolu i da im poveruva na svoite o~i, a ne na dokumentite podlo`ni na falsifikat.

Pripadnicite na stranskite voeni sili mora da se odnesuvaat kako da se vo svoite zemji. Toa zna~i deka mora da gi po~ituvaat soobra}ajnite propisi i da ne se dvi`at naokolu so oru`je. Nie ne sme okupirana zemja, tuku sme sojuznici, doma}ini, a tie na{i gosti. Kako takvi }e mora da gi po~ituvaat na{ite zakoni i vo slu~aj na povredi na istite, }e mora da odgovaraat. Jas samo se nadevam deka takov dogovor, koj gi regulira ovie pra{awa, postoi me|u na{ata Vlada i KFOR za da se izbegnat nemilite slu~ki od ovie denovi koga za malku ne dojde i do prestrelki me|u na{ite sili i tie na KFOR, po nesre}ata vo koja zagina na{iot minister. Poznavaj}i ja efikasnosta na na{ata Vlada, takov dogovor verojatno nema.

Verojatno slu{navte deka Bugarija ne & dozvoli na legalno registriranata OMO "Ilinden"-Pirin da u~estvuva vo izborite. Izgleda samo na na{ata Vlada ne & e jasno deka Bugarija i pokraj potpi{anite dogovori voop{to nema namera da n# priznae kako nacija ili pak da go priznae na{iot jazik, a da ne zboruvame za pravata na Makedoncite tamu. Vo minatonedelnata poseta na premierot na Lerin, site bevme svedoci deka imeto Makedonija voop{to ne be{e spomnato. Nie bevme “na{ata” i “va{ata” zemja, a Grcija si be{e Grcija. Premierot odbi da se sretne i so Makedonskata organizacija “Vino`ito.” Edna druga vest ni doa|a i od “slavnoto” Ministerstvo za obrazovanie. Ovojpat izgleda deka ministerot ni podgotvuva novi u~ebnici po istorija, vo sklad so novata politika na novoto “pro~ituvawe” na istorijata. Vo uloga na konsultanti se pojavuvaat Grcite!? Kakva li istorija }e bide toa mo`eme da zamislime: nema Makedonci, anti~kite bea Grci i sli~no. Mo`ebi }e ni dozvolat da se vikame slavomakedonci.

E za toa, bogami, najmalku se zboruva. Mo`ebi i nema takov problem. Mo`ebi toa nie sami si go zamisluvame.