Azija bila }erka na Okean i Tegija. Mitolozite tvrdat deka kontinentot Azija e eponim od ovaa titanka. Azija imala qubovna avantura so Yeus. Od ovaa qubovna vrska na navedeniot titan mu rodila ~etiri sina Atlant, Prometej, Epimetej i Menetij. Site ovie imiwa ostanale ne samo zabele`ani vo mitolo{kata literatura, tuku i dramatizirani od ponovite Iliri (Heleni), na primer, Eshil - "Okovaniot Prometej".

Mo`ebi }e bide dovolen samo u{te eden primer za organskata vrska na Fenikijskata toponimija so arhai~nata olimpiska mitologija na Makedonija i nivniot politeizam, xinovite, nimfite i dr. Taka e i so Ankaj (`enskiot rod od ovaa ma{ko ime zvu~elo Ankaro-Angira).

Ovoj mitolo{ki junak bil sin na Lakurt i Evrinomija.Toj bil poznat i kako tatko na Agatenor.

Se smetal za eden od pro~uenite junaci vo drevnomakedonskata provincija Arkadija, koj u~estvuval vo pohodot na Zlatnoto runo. Ankaj e poznat i kako primeren junak vo poznatiot lov na Kalidenskiot vepar (prase). Nego mitologijata go opi{uva kako silen i neobi~en ma`, koj so sekirata v race sam go napadnal yverot. No Kalidenskiot vepar, so rogastite zabi, go ranil i Ankaj umrel od te{kite bolki naneseni na negovoto ogromno telo.

Nie za da go uverime Donald Harden deka drevnomakedonskata mitologija ne e izmislena prikazna dolga 8 tomovi, samo epskata poezija, }e navedeme i nekolku toponimi za~uvani do den deneska, zad tragite i patot {to go izminale Fenikijcite. Spored Maks Fasmaer i negovata kniga pod naslov "Slovenskata toponimija vo Grcija", izdadena vo Germanija (Berlin 1941 god.), drevnomakedonskata provincija e poslana so slovenska onomastika, a nejziniot glaven grad se vikal Fenikij (toa e dene{niot grad Janina). Ovoj germanski toponimi~ar specijalno gi odbegnuval takvite o~ebijni polinomi, hidronimi i sl. za da ne predizvika somnevawe kaj "nau~niot" svet od toa vreme deka taa toponomija e stara nekolku mileniumi, a ne vekovi. Turcite 5-6 veka ostanaa na Balkanot i retko {to izmenile vo ovaa oblast. Toponimijata ne se meri so vekovi, tuku so mileniumi. Nie, so ova mo`ebi }e povtorime edna vokacija, no toa go pravime svesno i na visok glas, belki }e n# ~ue Donald Harden i negovite sovremenici - Grcite. Ovie imiwa {to }e gi navedeme imaat drevnofenikijski koren i vo osnova datiraat od poslednite 4-5 mileniumi od starata era: Mezopotamija, Mala Azija, Sirija, Bibl, Sidon, Tibar, Golgota, Fenikija, Kipar, Krit, Malta, Pirineite, Evropa, Glazgov, Ternovo i poslednata nivna stanica- Finikija koja e isto taka poslana so fenikijska toponimija.

Deka Fenikijcite bea od genot na Vindite, Venetite, Etrurcite, Ilirite, Dardancite, Makedoncite, Tesalicite i dr. zboruvaat sovpa|awata na vindskata toponimija {irum trite kontinenti od praistoriskata arhai~na - mitolo{ka imperija, na ~ie ~elo stoeja Uran i Geja, Kran i Reja, Yeus i Hera i edna cela armija pomali bogovi na planini, reki, moriwa, okeani i dr.

Pra{aweto za ovie nedostatoci i krivoisklu~uvaweto na nau~nata metodologija za predistorija na narodot ne treba da go upatuvame do "tvorcite" do "pisatelite" od tipot na @an Kjuizjonie, koj na koricata na negovata "Etnologija na Evropa" ja namestil princezata na prekrasni pleki na mladiot bik so zlatnite rogovi, a nego go vodi bo`icata Afrodita i nejzinata "posestrima" bo`icata na moriwata, ime ostaveno tokmu od predcite na princezata od zemjata na Fenikicjite, Evropa.

Tuka samo }e go sporedime, gospodinot @an i gopodata B'lgari {to ja prifativte tezata, preveduvaj}i go ova kni`ule so edna isklu~iva cel deka najdrevnata civilizacija im pripa|a na starite Grci i Rimjani, ne vodej}i smetka za izgnanicite vo va{ata zemja od Belomorska Makedonija. Neka sfatat edna{ zasekoga{ Makedoncite {to moraa da ja napu{tat svojata zemja "Mesogios-Thalasa" (Sredozemeno More), deka taa e sostavenka od dva drevnomakedonski korewa - Me|a i Geja, a vtoriot zbor e isto taka drevnomakedonski i ozna~uva more. Toa zna~i deka ovoj hidronim go dale tokmu Fenikijcite- moreplovci.Tuka treba da gi pobarame i korewata na terminot hidronim. I toa se dva zbora od koi prviot e hidar (voda), a vtoriot e nim (ime). Za osvedo~uvawe na "u~enite" od ovaa oblast vo B'lgarija i Makedonija, eve nekolku primeri - izvedenki: hidrant, hidrat, hidratacija, hidrotizira, hidravlika, hidravli~ar, hiravli~en, hidridi, hidrirawe, hidro, hidrovijacija, hidravion, hidroakustika, hiroaerologija, hidrobaza, hidrobiologija, hidrobionta, hidrobus, hidrogalija, hidrogeni, hidrogenerator, hidrogeologija, hirogliser, hidrografija, hidrodinamika, hidrodrom, hidroenergetika, hidroenergija, hidroza, hidrozoi, hidroizolacija, hidroliza, hidrolog, hidrologija, hidrometar, hidrometeorologija, hidrometrija, hidromehanika, hidroni, hidronimija, hidroplan, hidrostodometar, hidrostatika, hidrosfera, hidroterapevt, hidroterapija, hidrotehnika, hidrotronizam, hidrofizika, hidrofilen, hidrofili, hidrofija, hidrofiti, hidrofobija, hidrofen, hidrofor, hidrohotel, hidrocentrala. Od site ovie nau~ni termini mo`eme da odvoime samo 5 koi se sostaveni od drevnomakedonska latinica i francuska osnova: hidrohotel (hotel), latinski; hidroizolacija (izolacija), latinski; hidrogliser (gliser), francuski; hidroavijacija (avijacija) e latinski. Site drugi sostaveni nau~ni termini svoite koreni gi imaat vo drevnofenikijskiot, drevnoilirskiot, a potencirawe mo`e da se ka`e vo drevnomakedonski, bidej}i zasega znaeme deka starogr~kiot jazik bil izgraden vrz osnova na Ilijada, Odiseja i drevnomakedonskata mitologija, vo koja spa|a i drevnomakedonskiot epos.