|
Istorijata ne e samo minato I ANTI^KITE MAKEDONCI SE PREZIVALE NA "OV"! (2) Pi{uva: Aleksandar DONSKI
P rodol`uvame so izva-doci od mojata neob-javena kniga pod raboten naslov "Anti~komakedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Vo ovoj broj }e napravime osvrt kon nekolku mo`ni gramati~ki formi od anti~komakedonskiot jazik.Od analizata na anti~komakedonskite zborovi {to dosega gi iznesovme se nametnuvaat indicii za nekolku mo`ni gramati~ki formi od ovoj jazik,koi gi ima i vo dene{niot makedonski jazik. Nekoi od niv navedovme vo minatiot broj, a u{te nekolku }e navedeme i ovde.
MO@EN VOKATIV? Vo anti~komakedonskiot jazik verojatno postoel i vokativ. Ve}e go navedovme anti~komakedonskiot zbor ~elniku ( tshelniku), koj ima potpolno ista etimologija i izgovor so na{iot zbor ~elnik.Se postavuva pra{aweto: zo{to ovoj zbor zavr{uva na vokalot "u"? Dali mo`ebi ovoj zbor ostanal zapi{an do na{ive dni vo svojata vokativna forma, koja e potpolno ista i vo dene{niot makedonski jazik (^elniku!)? Za sintaksata i morfologijata na anti~komakedonskiot jazik ne se znae re~isi ni{to, zatoa ovaa pretpostavka ima podednakvi {ansi da bide prifatena ili otfrlena. Mo`ebi mala indicija vo prilog na nejzinoto prifa}awe e faktot {to nitu eden drug pronajden anti~komakedonski zbor ne zavr{uva na vokalot "u". Osven toa, nema nikakov dokaz deka anti~komakedonskite zborovi ostanale do na{evo vreme zapi{ani isklu~ivo vo svojata nominativna forma. Naprotiv, dobar del od ovie zborovi bile nerazbirlivi za Grcite i tie gi zapi{uvale onaka kako {to }e gi slu{nat, verojatno bez da znaat vo kakva morfolo{ka forma se ka`ani (eventulen pade`, stepen, ~len, rod i sl.), a podocna ja pravele nivnata transkripcija na gr~ki jazik niz prizmata na sopstvenite jazi~ni normi. No, da go ostavime ova za nekoe natamo{no istra`uvawe.
ZAVR[ETOCI NA PREZIMIWA NA "OV" Ovde }e izneseme u{te edna pretpostavka za mo`na gramati~ka forma vo anti~komakedonskiot jazik, koja ja ima i vo dene{niot makedonski jazik. Se raboti za prisvojni formi od ma{ki imiwa so zavr{etok na "ov". D-r Nade Proeva (cit. delo, str. 31) naveduva imiwa na dvajca anti~ki Makedonci, koi, transkribirani na makedonski glasat: Marsija Periandrov i Ptolemaj Lagov (zapi{ano kako Lagou). Zna~i i vaka kako {to ostanale do na{evo vreme, zapi{ani so gr~ki bukvi, tie zavr{uvaat na zavr{etokot "ov"! Etimologijata na Lagov i na Periandrov vo ovoj slu~aj e: sin na Lag (Lagov), t.e. sin na Periandar, (Periandrov), bidej}i Marsija (koj bil makedonski istori~ar od Pela) i navistina bil sin na Periandar, isto kako {to i Ptolemaj Lagov (koj bil vtemeluva~ na Ptolemejskata dinastija vo Egipet) i navistina bil sin na Lag (za {to postojat pove}e narativni izvori). Mislam deka nema potreba da objasnuvam deka istata ovaa forma postoi i vo dene{niot makedonski jazik: sin na Arso (Arsov), sin na Kole (Kolev) itn. Inaku, ista vakva forma e zabele`ana i vo makedonskite srednovekovni zapisi. Taka, na primer, d-r Mihajlo Georgievski vo svojot trud: Makedonsko kni`evno nasledstvo od 11 do 18 vek (Skopje, 1979), spomenuva eden makedonski srednovekoven zapis, vo koj e opi{ano zapopuvaweto na liceto Go{e Stra{nikov. Ponatamu, srpskiot kral Milutin vo edna svoja gramota od okolu 1300 godina, opi{uvaj}i gi imotite na manastirot Sveti \or|ija, blizu Skopje gi spomenuva imiwata i prezimiwata na dvajca Makedonci, koi isto taka zavr{uvaat na ov. Toa se: Dimitrija Devterev i Manojlo Kuklev (Odbrani ~etiva za istorijata na makedonskiot narod, cit. delo, str. 110 i 111). I vo prethodnospomenatiot srednovekoven srpski dokument od 14 vek, so prezentiraniot spisok na strumi~ani i nivnata materijalna polo`ba, spomnati se imiwata i prezimiwata na strumi~anite Gazina Sirjanova i Nikifor Hrisov. Zna~i i vo sredniot vek bila za~uvana ovaa forma na prezimiwa na "ov" kakva {to ja sre}avame vo anti~ka Makedonija, a takva postoi i denes.
MO@EN PADE@? Ovaa forma od anti~komakedonskiot jazik, ja spomenuva makedonskiot istori~ar d-r Ta{ko Bel~ev vo svojata kniga Makedonija - centar na Venetskata civilizacija na Balkanot i po{iroko, Skopje,1995, str. 120).Osnova za mnogu verojatnata pretpostavka za postoewe na pade`na forma se natpisite na imiwata na makedonskite vladeteli na anti~komakedonskite moneti. I navistina. Ako se proanaliziraat nekoi od ovie imiwa, taka kako {to se zapi{ani na monetite, se zabele`uva mala razlika vo odnos na nivnoto spomenuvawe vo ostanatite izvori od toa vreme. Da go potkrepime ova so konkretni primeri. Imeto Alexander, ve}e rekovme deka e posvedo~eno vo anti~kite izvori kako Alexandros i kako Alexander. No, na anti~komakedonskite moneti, ova ime se sre}ava kako Alexandru (ALEОANDROU)! Zo{to ova ime bilo izmeneto na monetite? Mislam deka ne treba mnogu razmisluvawe za da se sfati deka stanuva zbor za pade`. Monetite se posveteni na carot Aleksandar, odnosno tie se posveteni na Alexandru!. Ovde sakam da objasnime deka vo srednovekovniot makedonski jazik (a, denes e taka vo nekolku slovenski jazici), postoela pade`na forma, koja se odnesuvala na pripadnosta. Ovaa pade`na forma se sozdavala so dodavawe na vokalot "u", na krajot od li~noto ime. Taka, na primer, re~enicata: Ovaa moneta mu pripa|a na Aleksandar, na ovoj na~in bi glasela: Ovaa moneta pripa|a Aleksandru.Isto kakov {to e slu~ajot so upotrebata na imeto Alexandru na makedonskite moneti, taka e i so imeto Philip. I ova ime ~estopati, vo anti~kite izvori, e posvedo~eno kako Philipos (Filippoz),no na re~isi site anti~komakedonski moneti od vremeto na Filip Vtori, negovoto ime e pretstaveno kako Philipu (FILIPPOU)! Zna~i, i ovde ja imame istata pade`na forma (bez razlika {to bukvite se gr~ki, t.e. fenikiski).Ovaa forma e zabele`ana i na monetite na Filip Treti, Aleksandar ^etvrti, Cassandar (Cassandru), Antigon (Antigonu), Eupolem (Eupolemu), Archela(os), Perdicc(as) i drugi. * Da go ka`am i toa deka, od onaa literatura {to mi be{e dostapna vo vrska so anti~ka Makedonija, sretnav i nekolku anti~komakedonski zborovi, koi (barem na prv pogled) nemaat sli~nost so dene{nite makedonski. Toa se zborovite prezemeni od d-r N. Proeva (cit. delo): Peliganes (ugledni lu|e), Parembole (stanica, logor), Pipleiai (lokalno ime za makedonskite muzi), Tagonaga (administrativna institucija), Thourides (lokalno ime za makedonskite muzi.Dali ovie zborovi go svedo~at sprotivnoto od ona {to dosega go prezentiravme, t.e. deka anti~komakedonskiot jazik bil sosema razli~en od slovenskiot? Odgovorot na ovaa dilema voop{to ne mora da bide pozitiven. Imeno, se znae deka ne site zborovi od eden jazik se za~uvuvale niz vekovnoto postoewe na toj jazik. Taka e kaj site jazici so dolgovekovna tradicija. Nekoi zborovi se za~uvuvaat celosno, drugi se za~uvuvaat so izmenet izgovor ili etimologija, no treti zborovi (poradi razni pri~ini) sosema is~eznuvaat i istite bivaat zameneti so drugi zborovi (se razbira, gledano od etimolo{ki aspekt), iako jazikot, vo celina, glavno si ostanal ist. Kako ilustracija na ova, }e spomneme nekolku zborovi od fondot na slovenskiot srednovekoven jazik, koi, so tekot na vremeto, sosema is~eznale od dene{niot makedonski jazik (no, i od drugi slovenski). Nekoi od ovie zborovi se (prvo go davame zborot kako {to se izgovaral vo sredniot vek, potoa e istiot zbor kako {to se izgovara na sovremeniot makedonski jazik, a vo zagradata e negoviot prevod na angliski): abie - vedna{, aldija - brodovi, balija - lekar, bran - vojna, veljami - mo{ne, i`di - tro{i, sugubo - dvojno i mnogu drugi (Radmila Ugrinova - Skalovska, cit. delo, naslov: Re~nik kon gramatikata i tekstovite). * I {to da zaklu~ime na krajot od seto dosega izneseno? Dali e slu~ajna seta ovaa sli~nost (pa duri i identi~nost), pome|u anti~komakedonskite li~ni imiwa (no, i drugi nazivi i zborovi) so dene{nite makedonski? Sekako deka, za da se potvrdi so sigurnost deka jazikot na anti~kite Makedonci bil sli~en so dene{niov makedonski ovde iznesenive podatoci ne se dovolni (iako nikako ne smeat da se zapostavuvaat). Od druga strana natamo{nite istra`uvawa vo ovoj pravec seriozno se onevozmo`eni tokmu poradi faktot {to dosega otkrieniot fond na anti~komakedonski zborovi e pove}e od skromen, iako, i od onie {to dosega se evidentirani, jasno se gleda deka za golem broj od niv, postojat indicii za nivna sli~nost so dene{ni makedonski zborovi. (Prodol`uva) |