Spored opredelbite na Republika Makedonija za ~lenstvo vo kolektivnite bezbednosni sistemi i sozdavawe na uslovi za kompatibilnost na na{ite vooru`eni sili so NATO strukturite, nie sme prinudeni na dolgotrajna i seriozna tranformacija. Procesot }e trae so godini i toj ne e zapo~nat od v~era. No, okolu nego se javuvaat razno-razni glasnogovornici ili li~nosti koi smetaat deka idejata za transformacija na ARM e proklamirana vo nivno vreme, ili se obiduvaat da ja prisvojat za svoi li~ni celi. Na transformacijata na Armijata ne smee da se gleda pau{alno i individualisti~ki, taa e studiozna rabota koja dosega pominala niz dve fazi. Prvata, poserozna zamisla, bila izvedena vo 1993 godina. Taa e sprovedena vo Armijata, otkako se sogledani na{ite potrebi i mo`nosti za organizirawe na Armijata i na vooru`enite sili.

Spored informaciite od Ministerstvo za odbrana od '93 godina e vospostavena bogata sorabotka so sovremenite armii vo svetot. Ottamu se dobieni dragoceni iskustva poradi {to vo na{ata Armija e sprovedena u{te edna transformacija na vooru`enite sili. Se raboti za nadgraduvawe na postojaniot sistem i osovremenuvawe na voenata oprema. Vo me|uvreme, zaedni~ka ekspertska grupa, sostavena od stru~waci na ARM i na NATO, vo koja poseben udel imaat ekspertite od oru`enite sili na SAD, podgotvi Plan za transformacija na na{ata Armija. Toj e prilagoden na na{ite op{testveno-politi~ki uslovi, kako i na ona {to se slu~uva na terenot vo Makedonija.

Voenite stru~waci dale predlog za organizacisko i formacisko prestruktuirawe na edinicite na ARM. Pritoa, {ematski e opfatena najmalata osnovna edinica oddelenieto, pa potoa e razgleduvan sostavot i struktuiranosta na vodot, ~etata, bataljonot, polkot i brigadata. Ottamu proizleguva deka od prethodnite tri planirani voeni formacii, korpusi, koi broeja 120.000 vojnici, sega da se razgleduva sistemot na struktuiraniosta na dvata korpusa na Armijata. Tie treba da se popolnat so 60.000 vojnici. So ova ne se namaluva vitalnosta i borbenata gotovnost na ARM za branewe na suverenitetot i teritorijalniot integritet na na{ata zemja, tuku se razmisluva za efikasnosta i mobilnosta na foramaciskite edinici. Vo MO i vo General{tabot na ARM, planiraat sega{niot aktiven vojni~ki sostav poleka da go zamenuvaat so profesionalci -vojnici. Vo idnina, toj soodnos bi trebalo da iznesuva 50 nasprema 50. No, tokmu okolu ovoj soodnos se nametnuvaat pove}e dilemi. Prvata e regrutiraweto, za koja postojat razni informacii. Taka na primer, vo MO velat deka navistina sekoga{ nemaat potpolen odziv na mladite, no zatoa pak neoficijalnite podatoci govorat deka ovoj problem e hroni~en. Ako od ovoj aspekt se razgleduva bezbednosta na zemjata, toj mo`ebi bi bil nadminat so zgolemeno anga`irawe na profesionalni vojnici. Nivniot sega{en broj od 500 -tini profesionalni vojnici nabrgu bi trebalo da bide zgolemen za u{te 250, no spored nekoi podobri poznava~i na sostojbite vo ARM, problemot so popolnuvaweto na aktivniot armiski sostav i natamu }e bide prisuten. Anga`iraweto na profesionalnite vojnici zavisi od ekonomskata mo} na dr`avata i od sredstvata {to vo buxetot }e se izdvojuvaat. Obukata, platite na profesionalcite, kako {to sega nagaleno se vikaat "volci" ili "{korpioni", e serozna i dolgotrajna rabota. I zatoa ako sakame da go obezbedime aktivniot armiski limit od 14.000 do 16.000 vojnici, koj }e gi ~uva nemirnite granici kon sosedite, }e mora da mu posvetime pogolemo vnimanie.

Sovremenata voena praktika poka`a deka ~ove~koto telo pove}e ne mo`e da bide topovsko meso. Vojnata i bitkite gi dobivaat sofisticiranite tehnologii, a so niv rakovodat mal broj na dobro obu~eni lu|e. Zatoa, okolu ova pra{awe voenite stru~waci na Armijata na Republika Makedonija se ednoglasni. Tie smetaat deka bez sovremena sofisticirana tehnologija nema napredok i razvoj na vooru`enite sili na Republika Makedonija. Sega ARM potpolno ja opremi pe{adijata, a so pristignuvaweto na pomo{ta od Germanija od 100.000 avtomatski pu{ki G 3, taa }e dobie posovremeno oru`je. Istovremeno, so pristignuvaweto na oklopnite transporteri "Hermelin" i xipovite, koi se del od istata pomo{ od Germanija, Makedonija gi popolni oklopno- mehaniziranite edinici. Kaj niv duri se pojavuva i vi{ok na tenkovi, koi }e se koristat kako rezervni delovi. Na{ata Armija celosno e opremena i ekipirana so artileriski orudija za kratok i sreden dostrel. Taa vo svojot sostav gi ima podarenite haubici 120 i 105 mm od SAD i od Bugarija. No, nedostasuvaat haubici za golem dostrel. Najslab segmen vo ARM e PVO. Sega Armijata raspolaga so protivavionskite topovi od 20 mm, no nema raketni mobilni edinici. Potoa nema avioni. Pomo{ta koja be{e ponudena od Turcija, odnosno avionite f-5 ne mo`at da pristignat vo Makedonija bidej}i s# u{te nema odobrenie od amerikanskiot proizveduva~ na avioni. Nabrgu se o~ekuva povolen odgovor od sedi{teto na NATO vo Brisel, ARM da dobie 12 helikopteri. So toa }e se dooformat helikopterskite edinici, a se o~ekuva na{ata Armija da dobie i radarski sistemi. Na toj na~in so podarenite sredstva i oprema Armijata }e mo`e da ja zabrza reformata vo svoite redovi, no i studiozno da se zafati kon izvr{uvaweto na sopstvenite celi i zada~i.