Nie dolupotpi{anite Makedonci od makedonskoto iseleni{tvo go ispra}ame ova pismo do:

1. Li~nostite od makedonskiot dr`aven vrv i toa: Kiro Gligorov, pretsedatel na R. Makedonija, Savo Klimovski, pretsedatel na Sobranieto na RM i Qub~o Georgievski, premier na Vladata na RM;

2. Liderite na makedonskite politi~ki partii i

3. Sredstvata za javno informirawe

PO^ITUVANI GOSPODA

So golemo vnimanie gi sledime nastanite {to se slu~uvaat vo Makedonija. N# raduva sekoja dobra vest {to doa|a od Makedonija. Kako Makedonci sakame R. Makedonija, kako del od makedonskata zemja, da do`ivuva uspe{en razvoj i prosperitet vo sekoj pogled koj e vo interes na makedonskiot narod i nacionalnite malcinstva {to `iveat vo nea.

Me|utoa, vo posledno vreme informaciite {to gi ~itame i slu{ame mnogu n# zagri`uvaat. Za na{ata zagri`enost postojat mnogu indikatori: sekojdnevni politi~ki prestrelki me|u liderite i pojava na revan{izam (zad takvite postapki na partiskite lideri le`i nekolturata na poedinci i povr{nosta); brojni primeri koi uka`uvaat deka e prifatena tezata deka CELTA GI OPRAVDUVA SREDSTVATA; mojata partija, na{ata partija, e taa okolu koja se dvi`i svetot; samobendisanost i tesnopartiski interesi, politi~ki paradi, seewe strav, otstranuvawe od rabota, apsewa so {to se otvoraat vratite na revan{izmot i politi~ka odmazda. Bi sakale, da znaeme vo koja razviena demokratska zemja go ima toa?

Ponatamu n# zagri`uva faktot deka porane{nata, a u{te pove}e sega{nata vlast, nema odnos kon makedonskite malcinstva vo sosednite zemji. Toj odnos bi go narekle dr`avna za{tita. Razlikata mo`e da bide mnogu voo~liva ako se frli pogled so kakov `ar se gri`i R. Albanija za Albancite vo Kosovo i R. Makedonija.

N# zagri`uvaat informaciite deka nekoi poedinci otvoreno se orientirani da rabotat za urivawe na samobitnosta na Makedoncite, na primer, "da se otvorat kulturnite centri vo site gradovi (bugarski centri), od koi }e treba da u~ime za na{eto minato" (!?); ili odnosot na ministerot za kultura kon Dru{tvoto na pisateli na Makedonija (!?) itn. Apsolutno sme za pribli`uvawe na dvata naroda - makedonskiot i bugarskiot i za {to e mo`no pobliska sorabotka na site poliwa, no toa pribli`uvawe mora da bide na ramnopravna osnova, spored me|unarodnite standardi. Me|utoa, toa pribli`uvawe me|u Makedonija i Bugarija ne se odviva po eden normalen, priroden pat (kako {to toa be{e me|u Germanija i Francija po Vtorata svetska vojna), so po~ituvawe na dignitetot na makedonskiot narod, tuku kako da e vo funkcija na dolgoro~na bugarska politika so drugi celi. Taka, nie ne mo`eme da bideme ramnodu{ni na tendencijata, koja e sosema vidliva: na najvidnite makedonski istoriski li~nosti koi se borele za sloboda na makedonskiot narod da im se dava karakter na li~nosti koi se od zaedni~ko istorisko minato, so drugi zborovi, deka toa se li~nosti na bugarskata istorija.

Na{ata zagri`enost e golema i poradi radikalnoto odnesuvawe na Albancite vo Makedonija. Na Albancite (i drugite nacionalni malcinstva), vo Makedonija im e opredelen statusot so Ustavot na R. Makedonija so koj im se zagarantirani malcinskite prava i toa pogolemi od pravata zagarantirani so me|unarodnite konfencii i drugi dokumenti. Me|utoa, nam ni e sosema jasno deka i pokraj koaliciraweto na nekoi makedonski partii so nekoi ~isto albanski partii, Albancite (i vo Makedonija) jasno ja imaat zacrtano celta: "Site Albanci vo edna golema dr`ava na Balkanot", na {to sistematski, neprekinato i uporno rabotat. "Toa e ve}e proces", kako {to rekol pred nekolku meseci premierot na albanskata Vlada Pandeli Majko "i }e go realizirame koga }e odobrat na{ite prijateli od Zapad". Na toa ni uka`uva i Platformata na albanskata Akademija na naukite za golema Albanija, vo ~ie sozdavawe u~estvuvale i Albanci od Makedonija. A kade e MANU? Taa kako Institucija nitu so eden trud, nitu so eden proekt ne se obide da & doka`e (na doma{nata i svetskata) javnost za makedonskite malcinstva vo Bugarija, Grcija, Albanija i Srbija. Za Makedoncite vo sosednite zemji nitu prethodnata, nitu sega{nata vlast ne pravi NI[TO, ama ba{ ni{to (iako toa e ustavna obvrska), za menuvawe na polo`bata na Makedoncite vo tie zemji, a poznato e deka tamu Makedoncite nemaat nitu elementarni nacionalni prava (garantirani so me|unarodnite dokumenti), za da mo`aat da go izrazat svojot nacionalen identitet, svojot jazik, tradicija i kultura. Makedonija e edinstvena od nezavisnite dr`avi {to ne poka`a nikakov interes za lo{ata polo`ba na svoite malcinstva vo sosednite zemji. Vo periodot po steknuvaweto na nezavisnosta na Makedonija, gri`a za Makedoncite od sosednite zemji poka`uvaat samo MPC i Matica na iselenicite kako i nekoi istaknati poedinci od iseleni{tvoto. MPC toa go pravi i sega takviot odnos na makedonskite dr`avni organi me|u Makedoncite od sosednite zemji, posebno kaj liderite na tamo{nite dru{tva i organizacii, sozdava ~uvstva na rezignacija, beznade`nost i apatija. Albanskiot premier Pandeli Majko, pred nekoe vreme hrabro go poseti Kosovo, a nitu edna istaknata li~nost od Makedonija ne sobra hrabrost da gi poseti organiziranite Makedonci vo Mala Prespa, Golo Brdo, Pirinska Makedonija ili egejskiot del od Makedonija. Srde~ni ~estitki samo na makedonskiot ambasador vo Tirana, Risto Nikolovski.

Od maliot broj izneseni fakti mo`eme da zaklu~ime:

Nad Makedonija se nadvisnati crni oblaci. Tie ne navestuvaat ni{to dobro. Edniot navestuva opasnost za opa|awe na demokratskite procesi vo Makedonija. Iako ima dekor na zborovi za demokratijata, (osobeno prekrasno go iznesuva{e Vasil Tupurkovski za vreme na predizbornata kampawa minatata godina), mnogu primeri ni uka`uvaat deka demokratijata ne samo {to ne se razviva po standardite na razvienite demokratski zemji, tuku e vo opa|awe. Spored nas, demokratijata vo edna dr`ava treba da bide SMISLA NA @IVOTOT , kako uslov za nejzin uspe{en razvoj, a ne privilegija na pripadnicite za bugarizacija na makedonksiot narod so dalekuse`ni posledici.

Tretiot crn oblak koj e nadvisnat nad Makedonija navestuva kantonizacija, pa i federalizacija na R. Makedonija. Osnovnite argumenti za takvata opasnost gi gledame vo postavenite celi na Albancite vo regionot i na Albancite vo Makedonija. Tie sistematski ja nadgraduvaat idejata za golema Albanija, vo koja e vklu~ena i R. Makedonija.

Poa|aj}i od takvata na{a procenka (daj bo`e da e pogre{na), se obra}ame do liderite na makedonskiot dr`aven vrv i do liderite na makedonskite politi~ki partii kako i do sredstvata za javno informirawe - zaradi javnost na na{eto obra}awe, so cel da uka`eme na potrebata od brzo reagirawe i toa:

Makedonskoto dr`avno rakovodstvo i liderite na site makedonski politi~ki partii VEDNA[ da sednat na edna masa i kako Makedonci da gi stavat na hartija osnovnite, temelnite nasoki na dolgoro~na strategija za nacionalnite i dr`avnite interesi koi }e bidat prifateni od celiot makedonski narod i vrz osnova na niv }e se odnesuvaat i pratenicite vo Parlamentot, ministrite, politi~kite partii i site koi sakaat da se zanimavaat so politika. Vo kratok vremenski period tie osnovni pra{awa treba da bidat vneseni vo Ustavot na R. Makedonija i da ne se menuvaat so sekoja promena na politi~kite partii na vlast. So toa nikoga{ nema da se dozvoli da se potkopuvaat osnovnite temeli na koi se izgradi R. Makedonija: na vekovnata borba na makedonskiot narod da ima svoja dr`ava, svoj jazik i svoja kultura. Ova na{e brawe zna~i: SITE MAKEDONSKI POLITI^KI PARTII (od pozicijata i opozicijata) DA SE OBEDINAT SO IDEITE I DELATA OKOLU NAJVA@NOTO PRA[AWE, A TOA E: SPAS NA MAKEDONIJA OD OPASNOSTITE KOI SE NADVISNATI NAD MAKEDONIJA - NAD NEJZINIOT OPSTANOK. Makedonskite politi~ki partii mora da bidat edinstveni vo slednite strate{ki pra{awa: stav za Makedonija kako nezavisna i suverena dr`ava; stav za istoriskiot kontinuitet i samobitnost na makedonskata nacija ~ii koreni se vo dlabokata istorija od Anti~kite Makedonci do denes; stav za nacionalnite malcinstva koi{to `iveat vo RM i nivnite prava i dol`nosti. Ova pravo treba sosema jasno da se ras~isti so pretstavnicite na malcinstvata, posebno so Albancite na edna masa, se razbira, so bogatstvo na argumenti i na miren i demokratski na~in. Na Albancite mora da im se ka`e deka e vo interes i na makedonskiot narod i na Albancite vo RM da se gradi edinstvena dr`ava bez tendencija za separatizam ili formirawe na nekakva Golema Albanija vo koj bilo del od Makedonija. Toa nema da go dozvoli nitu edna balkanska zemja, nitu Evropa i Amerika; potoa stav za makedonskite malcinstva vo sosednite zemji; stav za odnosite so sosednite zemji; stav za globalnata orientacija kon evropskite zemji, Amerika, Rusija i drugite zemji zaradi ekonomskiot i politi~kiot razvoj na zemjata. Na Makedonija & se potrebni mudri i hrabri (lideri) koi }e imaat kredibilitet pred sopstveniot narod i pred celokupnata svetska zaednica. Toa }e & ovozmo`i na Makedonija miren i dinami~en razvoj, na ekonomski, kulturen i politi~ki plan, a na makedonskiot narod i na nacionalnite malcinstva - pokvaliteten `ivot.

Na vaka usvoenite osnovi, makedonskite politi~ki partii }e treba da istaknat eden do dvajca kandidati za pretsedatel na RM, a narodot neka go izglasa toj koj }e ima podobra programa i vo kogo narodot }e ima doverba.

Nie `iveeme kvaliteten `ivot vo razvieni i demokratski zemji, no nema da imame mir i spokojstvo ako toa {to go barame ne go storime za spas na Makedonija.