Pove}e od deset veka n# delat od vremeto koga `iveel i dejstvuval golemiot revnitel na duhovniot `ivot svetiot prepodoben Jovan Rilski. Se rodil vo mestoto Skrin, vo blizinata na Sofija. Proizleguva od ~esni i nabo`ni roditeli. Vr{el milosrdni dela i po smrtta na roditelite, imaweto go razdal na siroma{ni. Se zamona{il, go napu{til svojot roden kraj i se podvizaval vo edna pe{tara vo oddale~enata gora. Podocna prodol`il da se podvizava vo Rilskata planina. Dolgi godini ne videl lu|e, se dodeka ne go otkrile ov~arite. So isposni~ki podvizi i silni molitvi kon Boga, se soedinil so Hrista i dobil ~udotvorna mo} da le~i bolni. Bugarskiot car Petar imal golema `elba da go vidi pro~ueniot golem pustinik, no sv. Jovan Rilski go izbegnal toa sretnuvawe i preku pismo mu gi dal potrebnite soveti. Bog go udostoil so golema blagodet i so svojata blagorodna i prosvetena du{a i um, sveti Jovan Rilski, privlekol mnogu lu|e koi go nosele Hrista vo svoite srca. Tie se preselile da `iveat vo blizina na svetitelot. Na toa mesto se podignal hram i manastir. Sveti Jovan se upokoil vo sedumesetta godina od svojot `ivot i toa na 18 avgust po star kalendar, vo 946 godina. Negovite sveti mo{ti bile preneseni vo Sofija, vo Ungarija, pa vo Trnovo, vo vremeto na carot Jovan Asen. Koga podocna Turcite go prezele Trnovo, mo{tite na Svetitelot gi prenele vo Rilskiot manastir, kade {to i denes po~ivaat. Iljadnici poklonoci od celiot svet mu oddavaat po~it na golemiot svetitel i se poklonuvaat na negovite sveti mo{ti. Na 31 avgust se proslavuva i spomenot na svetite ma~enici Flor i Lavr, rodenite bra}a koi `iveele vo Ilirija. Po zanaet bile kamenoresci. Nivni u~iteli za hristijanskata vera i za zanaetot bile svetite lu|e Proklo i Maksim, koi postradale za Hrista, bile ubieni i dobile ma~eni~ki venci. Podocna i svetite ma~enici Flor i Lavr, zavr{ile ma~eni~ki od namesnikot na Ilirija, Likiion. Svetite bra}a Flor i Lavr upatile iskreni molitvi kon Boga, da se smiluva i da go ozdravi bolnoto oko na sinot na neznabo`e~kiot `rec Memertin. Sinot `re~ev navistina ozdravel, a toj i negoviot sin postanale hristijani. Nabrgu, tie zavr{ile vo ogin kako ma~enici za Hrista. Sv. Flor i Lavr rabotele na izgradbata na idolskiot hram, no go"osvetile za proslavuvawe na presvetoto ime na Isus Hristos". Na vrvot na hramot postavile ^esen krst, izvr{ile potrebni molitvi, sve~enost so trista nabo`ni lu|e so hristijanska vera. Idolite gi iskr{ile na par~iwa. Knezot doznal za seto toa i naredil site {to bile na sve~enoto osvetuvawe na hramot da bidat izgoreni. Me|u niv bil i Mamertin so svojot sin.Sv. bra}a Flor i Lavr, otkako bile izlo`eni na razni ma~ewa, naredil da bidat `ivi frleni vo dlabok bunar i bunarot da bide pokrien so zemja. Bog gi oven~al so ma~eni~ki venci na slavata. Postradale vo vtoriot vek vo gradot Ulpijan (Qipqan na Kosovo). Sv. m~. Flor i Lavr obi~no na ikonite od 15 vek se pretstavuvaat zaedno so sv.Arhangel Mihail.