"Vo Biblijata, lu|eto od bronzenoto doba, {to `iveele vo ovoj krajbre`en pojas i negovata okolina, se vikale Kanoni. Nasproti rakopisot vo Nastanokot, vo koj Kanon bil sin na Han, tie bile Semiti i zboruvale semitski jazik" (str. 11).

Vedna{ pod citatov, toj iska`uva somnevawe deka tie ne bile starosedelci, a najlo{o e toa {to ne mo`el da go sretne vo materijalite so koi se slu`el.

Semitite doa|ale od Arabija ili od Persiskiot zaliv, no pra{aweto za nivnoto poteklo i vremeto na doseluvawe e prepolno so te{kotii. Deneska pove}eto u~eni lu|e go izedna~uvaat prvoto glavno doseluvawe kon sever so dvi`eweto na Ahajcite i nivnata prevlast vo Mesopotamija okolu 2350 godina p.n.e., no ako e toa taka, toga{ {to da pravime so dokazot od Biblos?

Dali morame da pretpostavime deka prvite Bibliti, koi trguvale so Egipet vo ili vedna{ po 3.000 godini p.n.e., ne bile Semiti, nitu pak direktni potomci na Fenikijcite- Bibliti od podocne`nite godini? (str. 11)

Sleduvaat mnogu pra{awa {to izlo`enata materija za Fenikicjite ja stavaat pod golem pra{alen znak, pred s#, za samiot avtor koj, ili ne znael ili ne sakal da se vpu{ti malku podlaboko i prvo da si go postavi pra{aweto za imeto na fenikijskiot grad- dr`ava, a nie tuka bi gi dodale Tibar, Sidon, Kipar, Fenikija, pa s# do gradot vo dene{en Epir - Fenikin (Fenikijci). Vtoroto pra{awe {to treba{e da si go postavi e kako mo`ele Fenikijcite da gi opismenat starite Grci, so svoeto arapsko poteklo, so pismo koe deneska, na pette kontinenti, go upotrebuva celata indoevropska grupa? Kako mo`ele da go baraat nivniot gen me|u Semitite? Pa neli celiot Epir, so glaven grad Fenikin, do denes si ja ima za~uvano fenikijskata toponomija, oronimija, hidronimija, polinimija? Primeri, kolku {to vi saka du{ata.

Zemete go Maks Fasmer so negovata kniga "Slovenite vo Grcija" i }e go najdete genot, korewata i arhai~noto poteklo na toj genijalen narod {to ja opismenil celata teritorija na Yeusovoto bo`estveno carstvo na trite kontiennti {to Donald Harden gi pretstavuva na negovata karta.

Ako Donald gi konsultira{e slavisti~kite predavawa na Adam Mickijevi~(odr`ani na francuski jazik, vo sredinata na minatiot vek), }e doznae{e deka Fenikijcite vo Morea, vo dadeniot slu~aj vo Epir, ne samo {to ja za~uvale onomastikata na mesnostite kade {to `iveele zaedno so Venetite i drugite narodi od nivniot gen, tuku tie s# do krajot na 19 vek zboruvale na svojot iskonski jazik, koj Adam Mickijevi~ go narekuva slovenski.

Nie za vakvoto mislewe ne mu se ~udime na Donald Harden vo "Feni}anite" (Fenikijcite), tuku na makedonskite "subspecijalisti" po ova pra{awe i na urednicite na "Misla".

Kako mo`ele starite Grci da figuriraat vo ne~ija literatura ili ne~ie mislewe koga Herodot (tatkoto na istorijata), zabele`al deka starite Grci nivnoto pismo go pozajmile od Fenikijcite. Kako mo`elo vo genot na Fenikijcite da se bara semitska krv, koga Semitite na anti~kata scena se pojavile paralelno so arapskite narodi, pa duri postoi i teza deka tie mu pripa|aat na istiot gen - arapskiot. Paleolingvistikata poseduva pismeni indikatori deka i Arapite i Semitite nivnata pismenost, iako ne vo vid na crtici i reski, tuku kako oddelni fonetski znaci, ja zasnovale vrz fenikijskoto pismo. Kako i site ostanati Vindi, a me|u niv i arhai~nite Makedonci, tie pi{uvale najprvo od desno na levo, a za ova svedo~at karakternite znaci od crticite i reskite. Tuka se nao|aat i drugi paleolinvisti~ki natpisi koi se ~itale odgore nadolu, fakt za~uvan s# do na{e vreme kaj Semitite, pa i Arapite.

Naredniot indikator deka Fenikijcite go sostavile imeto na Azija, posebeno mala Azija, svedo~at toponimite, za~uvani s# do na{e vreme, od redot na Mezopotamija (Me|upoto~je), Bizant (ottuka i Vizantija), Smirna (dene{en Izmir), Ankara i mnogu drugi.