ISTORIJATA OD DRUG AGOL

SEMITITE DOA\ALE OD ARABIJA

Pi{uva: Ta{ko BEL^EV

  • Ovaa legendarna ptica postoi i vo drevnoruskata mitologija, no so drugo ime, `ar-ptica. Taa, kako i feniksot, "poseduvala" pozlateni i crveni krilja koi pu{taat svetlina
  • U{te daleku vo minatoto, pi{uva Donald Harden, Fenikijcite bile re~isi me|u prvite kako istra`uva~i, a kako kolonizatori edni od retkite po Grcite (strana 10)

Najslabata metodolo{ka strana vo knigata "Fenikijcite" na Donald Harden e taa {to se nafatil da pi{uva za praistoriski narod so mitolo{ki bogovi, kakvi {to se tie od Panteonot na Gorata Olimp, a koga pi{uva se slu`i so istorijata:

"Vo Biblijata, lu|eto od bronzenoto doba, {to `iveele vo ovoj krajbre`en pojas i negovata okolina, se vikale Kanoni. Nasproti rakopisot vo Nastanokot, vo koj Kanon bil sin na Han, tie bile Semiti i zboruvale semitski jazik" (str. 11).

Vedna{ pod citatov, toj iska`uva somnevawe deka tie ne bile starosedelci, a najlo{o e toa {to ne mo`el da go sretne vo materijalite so koi se slu`el.

Semitite doa|ale od Arabija ili od Persiskiot zaliv, no pra{aweto za nivnoto poteklo i vremeto na doseluvawe e prepolno so te{kotii. Deneska pove}eto u~eni lu|e go izedna~uvaat prvoto glavno doseluvawe kon sever so dvi`eweto na Ahajcite i nivnata prevlast vo Mesopotamija okolu 2350 godina p.n.e., no ako e toa taka, toga{ {to da pravime so dokazot od Biblos?

Dali morame da pretpostavime deka prvite Bibliti, koi trguvale so Egipet vo ili vedna{ po 3.000 godini p.n.e., ne bile Semiti, nitu pak direktni potomci na Fenikijcite- Bibliti od podocne`nite godini? (str. 11)

 

FENIKIN GLAVEN GRAD NA EPIR

Sleduvaat mnogu pra{awa {to izlo`enata materija za Fenikicjite ja stavaat pod golem pra{alen znak, pred s#, za samiot avtor koj, ili ne znael ili ne sakal da se vpu{ti malku podlaboko i prvo da si go postavi pra{aweto za imeto na fenikijskiot grad- dr`ava, a nie tuka bi gi dodale Tibar, Sidon, Kipar, Fenikija, pa s# do gradot vo dene{en Epir - Fenikin (Fenikijci). Vtoroto pra{awe {to treba{e da si go postavi e kako mo`ele Fenikijcite da gi opismenat starite Grci, so svoeto arapsko poteklo, so pismo koe deneska, na pette kontinenti, go upotrebuva celata indoevropska grupa? Kako mo`ele da go baraat nivniot gen me|u Semitite? Pa neli celiot Epir, so glaven grad Fenikin, do denes si ja ima za~uvano fenikijskata toponomija, oronimija, hidronimija, polinimija? Primeri, kolku {to vi saka du{ata.

Zemete go Maks Fasmer so negovata kniga "Slovenite vo Grcija" i }e go najdete genot, korewata i arhai~noto poteklo na toj genijalen narod {to ja opismenil celata teritorija na Yeusovoto bo`estveno carstvo na trite kontiennti {to Donald Harden gi pretstavuva na negovata karta.

Ako Donald gi konsultira{e slavisti~kite predavawa na Adam Mickijevi~(odr`ani na francuski jazik, vo sredinata na minatiot vek), }e doznae{e deka Fenikijcite vo Morea, vo dadeniot slu~aj vo Epir, ne samo {to ja za~uvale onomastikata na mesnostite kade {to `iveele zaedno so Venetite i drugite narodi od nivniot gen, tuku tie s# do krajot na 19 vek zboruvale na svojot iskonski jazik, koj Adam Mickijevi~ go narekuva slovenski.

Donald Harden vo potraga po Fenikijcite, nivnata pripadnost i gen }e napi{e: "Ne postoi dokaz za nekakvo voeno osvojuvawe od strana na Semitite vo Biblos ili na drugo mesto". Toga{ mo`ebi postoele Semitite vo Biblos barem od po~etokot na bronzenoto doba. Se ~ini deka fizi~kata antropologija ne pomaga. Ako se sudi spored veli~inata na ~erepite, izgleda deka naselenieto na Levant bilo prili~no izme{ano, duri i vo ~etvrtiot milenium. Vo ovoj odnos ne pomaga ni arheologijata, zatoa {to arheolozite s# u{te ne se i mo`ebi nikoga{ nema da bidat, vo sostojba so celosna sigurnost da identifikuvaat daden tip na grn~arija, oru`ja ili pe~ati, na dadena etni~ka grupa. Taka nam ni ostanuva samo da pretpostavuvame . Sigurno e deka do XIV vek pred n.e vo pismata na Amirna, `itelite na Kanan na aladski sebesi se vikale Kinahu ili Kinaku. Se ~ini deka toa e prvoto javuvawe na ovoj zbor vo literaturata (str. 11)

Nie za vakvoto mislewe ne mu se ~udime na Donald Harden vo "Feni}anite" (Fenikijcite), tuku na makedonskite "subspecijalisti" po ova pra{awe i na urednicite na "Misla".

 

PISMENI INDIKATORI

Kako mo`ele starite Grci da figuriraat vo ne~ija literatura ili ne~ie mislewe koga Herodot (tatkoto na istorijata), zabele`al deka starite Grci nivnoto pismo go pozajmile od Fenikijcite. Kako mo`elo vo genot na Fenikijcite da se bara semitska krv, koga Semitite na anti~kata scena se pojavile paralelno so arapskite narodi, pa duri postoi i teza deka tie mu pripa|aat na istiot gen - arapskiot. Paleolingvistikata poseduva pismeni indikatori deka i Arapite i Semitite nivnata pismenost, iako ne vo vid na crtici i reski, tuku kako oddelni fonetski znaci, ja zasnovale vrz fenikijskoto pismo. Kako i site ostanati Vindi, a me|u niv i arhai~nite Makedonci, tie pi{uvale najprvo od desno na levo, a za ova svedo~at karakternite znaci od crticite i reskite. Tuka se nao|aat i drugi paleolinvisti~ki natpisi koi se ~itale odgore nadolu, fakt za~uvan s# do na{e vreme kaj Semitite, pa i Arapite.

Naredniot indikator deka Fenikijcite go sostavile imeto na Azija, posebeno mala Azija, svedo~at toponimite, za~uvani s# do na{e vreme, od redot na Mezopotamija (Me|upoto~je), Bizant (ottuka i Vizantija), Smirna (dene{en Izmir), Ankara i mnogu drugi.