|
Istorijata ne e samo minato I ANTI^KITE MAKEDONCI SE PREZIVALE NA "OV"! Pi{uva: Aleksandar DONSKI
P rodol`uvame so izvadoci od mojata neob-javena kniga pod raboten naslov "Anti~komakedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Vo ovoj broj }e napravime osvrt kon nekolku mo`ni gramati~ki formi od anti~komakedonskiot jazik.Od analizata na anti~komakedonskite zborovi {to dosega gi iznesovme, se nametnuvaat indicii za nekolku mo`ni gramati~ki formi od ovoj jazik, koi gi ima i vo dene{niot makedonski jazik. Da navedeme nekoi od niv.
DEMINUTIVOT KAJ NEKOI LI^NI IMIWA Vo anti~komakedonskiot jazik najverojatno postoel deminutiv, sli~en kako na{iot. Koga gi razgleduvav anti~komakedonskite li~ni imiwa, posebno interesno mi se stori anti~komakedonskoto `ensko ime Hirneto. Se raboti za }erka na Temen, koja{to `iveela nekade vo 8 i kon kraj na 7 vek p.n.e.. Ova zna~i deka ova anti~komakedonsko `ensko ime (iako do nas stignalo preku tu|ata gr~ka transkripcija), pretstavuva ime, koe{to se koristelo od anti~kite Makedonci vo vremeto pred nivnoto prifa}awe na del od gr~kata kultura. O~igleden e faktot deka ova `ensko ime, po svojot zavr{etok "eto", otskoknuva od mnozinstvoto ostanati anti~komakedonski `enski imiwa, koi, isto kako i ogromnoto mnozinstvo od dene{nive makedonski, zavr{uvale na vokalot "a" ({to sekako deka mo`e da pretstavuva u{te eden segment nasleden od onomastikata na anti~kite Makedonci). No, imeto Hirneto (poto~no negoviot zavr{etok "eto") ni otkriva mo`ni interesni horizonti za anti~komakedonskoto nasledstvo kaj dene{nite Makedonci. Imeno, mnogu e verojatno ova ime da ostanalo do na{evo vreme, zapi{ano vo svojata deminutivna forma. Ne treba mnogu razmisluvawe za da se potsetime deka i denes, kaj ogromen broj makedonski `enski (no i ma{ki) li~ni imiwa, se koristi potpolno istata deminutivna forma so zavr{etokot eto. Na primer: Marija - Mareto; Vesna - Vesneto, Mile - Mileto i mnogu drugi. Zna~i, imeto na ovaa `ena najverojatno bilo Hirna, a do na{e vreme stignalo zapi{ano kako Hirneto. Ova ne e voop{to ~udno i istoto se slu~uva i denes. I denes kaj nas postojat razni zapisi vo koi (posebno `enskite) li~ni imiwa se prika`uvaat isklu~ivo vo svojata deminutivna forma (na primer: Qup~o e sin na Vaseto Azova; Ovaa narodna pesna & e posvetena na Mareto Naceva i sl.). Pa, zarem toa zna~i deka imiwata na ovie `eni se: Vaseto i Mareto, a ne Vasa i Mara? Vo prilog na vakvata pretpostavka za tolkuvaweto na ova ime, postoi u{te eden mnogu interesen dokaz. Imeno, vakvata deminutivna forma (so zavr{etokot eto) postoi, re~isi vo cela dene{na Makedonija (vklu~uvaj}i go pirinskiot i egejskiot del). No, nea voop{to ja nema vo gr~kiot jazik! Vo gr~kiot jazik deminutivnata forma na `enskite imiwa e sosema poinakva (Marija - Maraki, Vasiliki - Vasilikula i sl.). Vo bugarskiot jazik, isto taka postoi ovaa forma, a nea ja ima i vo delovi na ju`na Srbija. Vo albanskiot jazik vakvata forma ne postoi. Tamu, deminutivot naj~esto se oformuva so skratuvawe na imiwata (Emina - Emi i sl.). Sepak, najgolema indicija vo prilog na pretpostavka e faktot {to zavr{etokot "eto" od imeto Hirneto e potpolno ist so deminutivnata forma na pove}e dene{ni li~ni imiwa. Ovaa deminutivna forma i denes vo zapisite ~estopati go zamenuva nominativnoto pretstavuvawe na makedonskite `enski li~ni imiwa. Inaku, nema nikakva druga logika, re~isi site `enski anti~komakedonski imiwa da zavr{uvaat na "a", a edinstveno ova ime da zavr{uva na "eto".
PRISVOJNA PRIDAVKA KAJ LI^NITE IMIWA Kako identi~nost pome|u gramatikata na anti~komakedonskiot jazik i onaa vo dene{niot makedonski jazik pretstavuva i prisvojnata pridavka sozdadena od li~nite imiwa. Za da go potkrepime ova so primer, }e se potsetime na sodr`inata na prethodno izneseniot natpis, pronajden na plo~ata od blizinata na seloto Izvor (blizu makedonskiot grad Ber), od 253 godina na{a era. Sodr`inata na ovoj natpis glasi: Jas Desi(os) Commin(os) Iulian(os) & podariv na majkata na bogovite Autohtonata dete, na ime Kalo-keron Olympin, na vozrast od 12 godini, rodum - Makedonec.Ona {to ovde n# interesira se prezimeto na osloboduva~ot - Commin(os) i prezimeto na deteto - Olympin. Prethodno objasnivme deka gr~kiot zavr{etok "os" bil ve{ta~ki vmetnuvan vo najgolemiot broj li~ni imiwa (no i drugi negr~ki zborovi), koi ostanale do na{evo vreme zapi{ani na gr~kiot jazik ili so gr~ki bukvi. Ottamu, dokolku ovoj zavr{etok ve{ta~ki bil vmetnuvan vo re~isi site dosega otkrieni indiski, asirski, libiski, trakiski, skitski, egipetski i drugi li~ni imiwa (no i drugi zborovi), najverojatno deka takov bil slu~ajot i so anti~komakedonskite li~ni imiwa (no i drugi zborovi), koi denes ostanale za~uvani niz prizmata na gr~kata transkripcija (so obavezniot gr~ki zavr{etok "os"). Poradi ova, mislam deka }e bide opravdano ako go stavime pod somne` grciziraniot zavr{etok na imeto na osloboduva~ot na robot, koj, bez ovoj ve{ta~ki zavr{etok, bi glasel: Desi Commin Iulian. Nas, vo slu~ajov, n# interesira vtoriot del od negovoto ime (Commin). Koga }e go zememe predvid i vtoriot del od imeto na deteto (Olympin), jasno }e vidime deka stanuva zbor za prezimiwa, koi{to zavr{uvaat so ist zavr{etok (in). Vedna{ pa|a v o~i deka toa vsu{nost se prisvojni pridavki, formirani od li~ni imiwa, na ist na~in kako {to se formiraat vo dene{niot makedonski jazik (no i vo drugi slovenski jazici). Imeno, vo dene{niot makedonski jazik (no i vo drugi slovenski jazici), prisvojnata pridavka, formirana od li~no ime, se pravi tokmu so dodavawe na zavr{etokot "in" na korenot od toa li~no ime. Na primer, prisvojnata pridavka od imeto Olympia bi glasela - Olympin, {to prevedeno zna~i: onoj {to & pripa|a na Olimpija. Isto e i so prezimeto Commin, koe verojatno e izvedeno od li~noto ime, koe verojatno glaselo Comm (Comma). Zna~i, toj e Commin , t.e. onoj {to & pripa|a na Koma.Da go ka`eme i toa deka prisvojnata pridavka, proizlezena od li~noto ime (posebno od imeto na majkata), denes se koristi kako semejno prezime kaj Makedoncite, a vo bliskoto minato, koga semejnite prezimiwa re~isi i ne postoele vo dene{nava forma, mnozina Makedonci se prepoznavale po prisvojnata pridavka, proizlezena od imeto na nivnata majka (a poretko i tatko, pa duri i devojka). Ovaa pridavka bila dodavana vedna{ do nivnoto li~no ime, kako na primer: Pen~o Conin (Pen~o - sin na Cona), Efka Kanina (Efka - }erka na Kana) i t.n. Na sli~en na~in i slavniot makedonski poet Kosta Racin go ima dobieno svojot prekar po imeto na devojkata Raca. Zna~i, toj e Kosta Racin, t.e. Kosta, koj & pripa|a na Raca. No, od kade znaeme deka prezimeto Olympin e prisvojna zamenka sozdadena od li~no ime, a ne e, na primer, samostojno prezime? ]e odgovorime i na ova klu~no pra{awe.Kako prvo, semejnite prezimiwa (barem kaj pove}eto balkanski narodi), naj~esto se izvedeni ili od li~noto ime na nekoj podale~en ~len na semejstvoto (Risto - Ristovi; To{e - To{evski i drugi), ili pak od drugi elementi povrzani so podale~noto minato na semejstvoto, kako na primer: geografskoto poteklo na semejstvoto (Kostur - Kosturski, Voden - Vodenska i drugi); zanaetot na nekoj ~len od semejstvoto: rabaxija - Rabaxievi, kujunxija - Kujunxievi i taka natamu. Vo antikata, pak, prezimiwa vo dene{na smisla na zborot ne postoele, tuku na li~noto ime naj~esto mu se dodavala prisvojnata pridavka od li~noto ime na roditelot, a ne od zanetot i sl. Ova zna~i deka i prezimeto Oiympin e proizlezeno od li~noto ime Olympia, t.e. od imeto na majkata na deteto, a ovaa proizleze-nost e nesomneno ostvarena preku formata na prisvojna zamenka od li~no ime, kakva do denes postoi vo makedonskiot jazik.Da go ka`eme i toa deka, vakva forma postoela i kaj Makedoncite od Sredniot vek. Vo eden srpski dokument od 14 vek, vo koj bil prezentiran spisok na `iteli od makedonskiot grad Strumica i nivnata materijalna polo`ba, spomnati se imeto i prezimeto na strumi~anite Mihail Limianin i Mihail Akritin (Odbrani spomenici srpskog prava, Beograd, 1926, str. 161-165). Zna~i, i ovde gledame deka postoi kontinuitet na vakvata forma, u{te od antikata, preku Sredniot vek, pa s# do denes.
IZVEDUVAWE NA MA[KO I @ENSKO IME OD IST KOREN Ve}e gi spomnavme makedonskite zmijoliki bo`estva Draco i Dracena. O~igledno deka ovie imiwa se izvedeni od ist koren (Drac). Pritoa, ma{koto ime (Draco) e izvedeno so pomo{ na nastavkata "o", a `enskoto ime (Dracena) e izvedeno so pomo{ na nastavkata "ena". Potpolno istata forma, na izveduvawe ma{ko i `ensko li~no ime od ist koren, so istite ovie nastavki, postoi i vo dene{niot makedonski jazik. Da go zememe za primer korenot Spas. Vo dene{niot makedonski onomastikon, postoi mnogu ~esto ma{ko ime, izvedeno od ovoj koren, koe glasi Spaso. No, postoi i `ensko ime Spasena, koe e izvedeno od istiot koren (Spas) so pomo{ na nastavkata ena. Potpolno isto kako vo slu~ajot so Draco and Dracena! Postojat i drugi vakvi (ili sli~ni) primeri vo dene{niot makedonski onomastikon (Arso - Arsena, Trpen -Trpena, Mile - Milena i drugi).Etimologijata na imiwata na ovie zmijoliki bo`estva mo`ebi podocna bila prifatena od Rimjanite, za potoa, da bide prenesena i kaj ostanatite zapadnoevropski narodi vo vid na imenkata dragon.(prodol`uva) |