D-r Vaknin zapo~na serija konsultacii so organite na vlasta, so pravni eksperti, stranski eksperti, so pove}e ministerstva, kako i so firmi vo privatniot sektor. Kone~niot izve{taj }e bide podnesen kon krajot na oktomvri 1999 godina.

Kako rezultat na prvite odr`ani konsultacii, ve}e se pojavija dopolnitelni va`ni preporaki, koi{to ne bea vklu~eni vo nacrt-izve{tajot.

Preporakite koi{to se sodr`ani vo prviot nacrt-izve{taj se slednite:

Operacionalni preporaki.

Ovoj izve{taj sodr`i golem broj preporaki vo samiot tekst, kako dopolnenie na ovie preporaki.

1. Site banki moraat da gi prijavuvaat site transakcii vo stranska valuta nad 10,000 DEM (bilo vo edna transakcija ili kumulativno kaj istoto legalno pretprijatie). Dnevniot izve{taj mora da & se dostavi na Narodnata Banka. Vo isklu~itelni slu~ai, za transakciite treba da se sprovede istraga.

2. Site broevi na `iro-smetkite na firmite vo Makedonija kaj ZPP, treba da bidat javno dostapni preku internet ili vo pe~atena forma.

3. Firmite koi konkuriraat za vladin tender mora da dobijat sertifikat od dano~nite vlasti deka nemaat povratok na danok. Vo sprotivno, treba da im se zabrani u~estvoto vo vladiniot tender.

4. Site registrirani mora da bidat kompjuterizirani: zemjata, nedvi`nostite, motornite vozila, sopstvenosta na akcii, registriraweto kompanii, dano~nite dava~ki, dokumentacija vo vrska so izvozot i uvozot, odobrenija i dozvoli, podatoci za patuvawa vo stranstvo, sopstvenosta na mobilni telefoni itn. Dano~nite vlasti mora da imaat neograni~en pristap do CELATA evidencija na site registrirani. Na ovoj na~in tie }e mo`at lesno da ja otkrijat dano~nata evazija (}e pra{aat za izvorite na bogatstvo - kako si kupil ku}a i nova kola ako zarabotuva{ 500 DEM mese~no, spored tvoeto pla}awe danok?)

5. Site gra|ani mora godi{no da go dostavat plateniot personalen danok (vkupniot danok, kako na primer vo SAD ). Na ovoj na~in, neusoglasenosta me|u plateniot personalen danok i drugite informacii, }e dovede do istragi i otkrivawa na dano~nata evazija i kriminalnite dejstva.

6. Dano~nite inspektori i carinskite slu`benici mora da dobijat policiski odobrenija i mnogu povisoki plati (vklu~uvaj}i i procent od dano~nite prihodi).

7. Sudiite mora da bidat obu~eni i obrazuvani za pra{awa vo vrska so neformalnata ekonomija. Na primer, dobra ideja se specijalnite sudovi za danoci (vidi prporaka br.14 podolu)

8. Treba da se osnova specijalna me|uministerska komisija so ministrite kako ~lenovi, a predvodeni od premierot. Nejzina uloga bi bila: da ja namali birokratijata, da predlaga nova soodvetna legislativa i da vr{i istraga za korupcijata.

9. Birokratijata mora da bide naglo ukinata. Kolku pove}e odobrenija, dozvoli, dava~ki, taksi i dokumenti se potrebni, tolku e pogolema i korupcijata. Kolku e pomala mo}ta na dr`avnite organi, tolku e pomala korupcijata. Konceptot na "edna prodavnica vo koja ima s#" mora da se primeni.

10. Mora da se proglasi op{ta amnestija. Na gra|anite koi }e go prijavat svoeto nezakonsko bogatstvo, SO ZAKON }e im bide prosteno i nema da bide odano~eno ili }e bide odano~eno edna{ zasekoga{, so poniska stapka.

11. Da se primeni DDV sistemot. DDV e eden od najdobrite instrumenti protiv neformalnata ekonomija, bidej}i go prosleduva procesot na proizvodstvo preku lanec na dobavuva~i i proizvoditeli koi se dodavaat na vrednosta.

12. Dano~niot sistem treba da bide poednostaven. Akcentot treba da se stavi na DDV (VAT), danocite na potro{uva~ka, carinite i akcizite, taksite i drugite izvozni/uvozni dava~ki. Za povtorno o`ivuvawe na razvojot, Vladata treba direktno da gi kompenzira slabite, neodmereno prenoslivi obvrski.

13. Po detalnoto revidirawe na dano~niot sistem, Vladata treba da proglasi moratorium na site natamo{ni promeni za najmalku 4 godini.

14. Sudiite treba da bidat obu~eni za dano~ni zakoni, a dr`avnite dano~ni organi treba da obezbedat OBVRZUVA^KO sfa}awe za pretpriema~ite, biznismenite i investitorite, vo vrska so dano~nite implikacii od nivnite odluki i akcii.

15. Vladata trba da proglasi deka na trgovcite }e im bide dozvoleno bez carina da uvezat vo zemjata dobra samo vo vrednost od 1,000 $ i da stavat limit na te`inata na dobrata. Danoci }e bidat naplateni kaj individualniot ili grupen premin na stoka na makedonskata granica.

16. Idealno bi bilo, carinskite slu`bi da se stavat pod kontrola na stranski menaxerski sorabotnici. Dokolku e ova premnogu ~uvstvitelno vo politi~ka smisla, samata carina treba da bide ovlastena da prima procent od carinskiot dohod. Vo sekoj slu~aj, carinskite organi treba da bidat predmet na nadvore{na kontrola od strana na ekspertski inspektori, koi }e bidat nagradeni so procent od otkrienata korupcija i izgubenite prihodi.

17. Primarna cel treba da bide procenkata na neformalnata ekonomija od strana na Zavodot za statistika, koi za ovaa namena treba da posvetat zna~itelni resursi. Na toj na~in, Zavodot za statistika treba tesno da koordinira me|u {irokata raznovidnost na nadle`ni ministri i komisii, koi nadgleduvaat razli~ni sektori od ekonomijata.

18. Vladata treba da se vklu~i vo {irokata kampawa za odnosi so javnost i informirawe. Gra|anite mora da razberat {to e buxet, kako se sobiraat danocite i kako se koristat. Tie mora da po~nat da gi gledaat kako kriminalci onie koi ne pla}aat danok. "Onoj koj ne si gi pla}a svoite danoci - krade od tebe i od tvoite deca", "Zo{to TI da pla}a{ namesto NEGO?", "Dokolku site nie ne pla}ame danoci, nema da ima pati{ta, mostovi, u~ili{ta i bolnici" (koristej}i video za da se prika`e is~eznuvaweto na pati{tata i mostovite, pacientite koi stradaat i studentite bez nastava), "Na{ata zemja e ortakluk, i onie koi ne pla}aat danok kradat od kasata", itn.