Vo minatonedelnata poseta na egejskiot del na Makedonija, avtorot na ovoj tekst do`ivea nekolku {okovi (~itajte prijatni iznenaduvawa), koi{to svedo~at deka prilikite kaj na{iot ju`en sosed se menuvaat mnogu brzo i se dvi`at vo nagorna linija. Se razbira, toa ne se slu~uva dobrovolno. ^lenstvoto vo Evropskata unija & nametnuva na Grcija nekoi obvrski me|u koi se i onie deka ne smee da gi maltretira svoite malcinstva i pokraj toa {to tie ne “postojat.” Problemot na Grcija e deka EU e podgotvena da gi vodi na sud sekoga{ koga Grcija }e gi prkr{i pravilata na odnesuvaweto. Zatoa Grcija nema izbor i, sakala ili nej}ela, mora da se odnesuva kako evropska zemja. Makedonija i Grcija se prirodni sojuznici i kolku poskoro Grcija go razbere toa, }e bide podobro za site.

Seloto Rakita se nao|a vo kajlarskata okolija. Mojot sopatnik me predupredi deka te{ko }e im veruvam na rabotite, koi{to }e gi vidam vo slednite nekolku ~asovi. I navistina be{e taka. Od fotografiite na naslovnata i na ovaa stranica, te{ko }e ja razberete atmosferata na ovoj makedonski pana|ur, za koj na momenti ne se znae{e dali e vo Republika Makedonija ili vo Republika Grcija. Jas s# u{te bev ubeden deka na{ite vo Grcija se zapla{eni i ne smeat otvoreno da go izjavuvaat svojot makedonizam. Ona {to go vidov be{e daleku od site moi o~ekuvawa. Celi osum ~asa ima{e neprekinat izliv na ~ist makedonski patriotizam. Pesni i ora, site peani na makedonski jazik, nitu edno na gr~ki. Posebno raduva faktot deka mladite pretstavuvaa okolu 90% od prisutnite. Na mnogumina od niv makedonskiot jazik im e vtor, no makedonskiot identitet im e prv. Kako edno `ivo telo koe{to be{e zamrznato 80 godini, makedonstvoto poleka se budi i nezapirlivo se {iri. ^istiot makedonski duh `ivee i pobeduva. Na Grcija seto ova mora da & e poznato bidej}i vakvi pana|uri ima mnogu. Neminoven e denot koga Grcija }e mora da gi priznae Makedoncite na svojata teritorija.

Minatata nedela se slu~i istoriski nastan vo lerinskata okolija. Za prvpat be{e promovirana edna kniga na selo i za prvpat se rabote{e za kniga vo koja{to se opi{uva `ivotot na na{iot narod vo te{kiot period od gra|anskata vojna vo Grcija pa navamu, pretstaven niz o~ite na pisatelot kako dete, vo negovoto selo Setina. Se raboti za knigata “Makedon~eto” od poznatiot gr~ki pisatel od makedonsko poteklo Petros Vocis (Pece V’~kov), objavena minatata godina vo Atina, koja e ve}e na listata na bestseleri vo cela Grcija. Karakteristi~no e deka vo knigata se pojavuvaat okolu 520 makedonski zborovi koi na gr~kiot ~itatel ne mu se poznati i koi prirodno mu ja razbuduvaat qubopitnosta, za kakov jazik se raboti. Od naslovot na knigata jasno se gleda deka pisatelot dava deciden odgovor: jazikot e makedonski, jazik na koj{to s# u{te se zboruva, i }e se zboruva vo negovoto selo. Na promocijata be{e postaveno i pra{aweto dali se raboti za jazik ili samo za dijalekt, kako {to velat nekoi gr~ki nacionalisti. Eden od odgovorite be{e deka e jazik, ako postoi i soodvetna dr`ava. Drug od prisutnite prokomentira deka se nadeva oti naskoro oficijalno }e zavr{i “ricinus” periodot vo gr~kata istorija. Na krajot promocijata na ovaa, sepak makedonska kniga, zavr{i so dolgi aplauzi za avtorot i u~esnicite. Knigata e ve}e prevedena na makedonski, od strana na poznatiot preveduva~ Vasko Karaxa, i se ~ekaat samo sredstva za nejzino objavuvawe.

I ovaa godina se odr`a festivalot na {upelka na padinite na Kajmak~alan, na samo stotina metri od makedonsko-gr~kata granica, vo mesnosta Kale kade {to postojat tragi od, kako {to veli narodnata tradicija, tvrdina od vremeto na Samuil. Festivalot be{e pozdraven od pisatelot Petros Vocis koj na prisutnite im posaka dobra makedonska manifestacija. Vo prisustvo na okolu 100 lu|e od cela Grcija i od nekoi evropski zemji, nekolku {upelkari izvedoa makedonski melodii, a be{e izvedena i edna gr~ka. Organizatorite se nadevaat na pomasovno prisustvo slednata godina, a nie }e se pogri`ime navreme da Ve informirame, za ovaa prekrasna manifestacija.