[to e nacionalizam? Verojatno ne znaete. Nacionalizmot e valkano pra{awe vo Makedonija. Tabu tema. Nacionalizmot, kaj nas, naj~esto e povrzan so {ovinizam, omraza, nacizam, fa{izam, Milo{evi}, Kosovo, Bosna, ubistva, genocidi i sli~no. Oficijalnata politika na site vladi vo Makedonija, od dr`avniot udar koga be{e soboren ^ento, pa s# do denes e gu{ewe na makedonskiot nacionalizam. Zatoa gledaj ~udo!? Stranskite nacionalizmi cvetale i cvetaat kaj nas. Do v~era toa be{e slu~aj so jugoslovenskiot i srpskiot, za denes, toa da se zameni so bugarskiot. Sosema e normalno vo edna zemja, vo nedostig na sopstven, vakuumot da go popolnat tu|i nacionalizmi. S# dodeka toa ne ni e jasno, nema da odime napred. Makedonskiot nacionalizam sepak postoi, blagodaram na pra{aweto. Postoi i `ivee vo Grcija, SAD, Germanija, Bugarija, Kanada i sekade kade {to `iveat makedonski patrioti, sekade, osven tuka, kaj nas. Za da ni e pojasen problemot so definicijata za nacionalizam, da pogledneme {to mislat na{ite isto~ni sosedi za toa. Eve {to velat tie:

Nacionalizmot e do nekoj stepen sinonim na poimite patriotizam i rodoqubie. Patriotizmot e izraz na qubovta kon tatkovinata, kon zemjata na na{ite dedovci. Rodoqubieto e izraz na qubovta kon rodot, plemeto, narodot, istoriskata memorija i tradiciite. Patriotizmot i rodoqubieto go izrazuvaat i li~noto i op{testvenoto povedenie, motivirani kako od racionalni argumenti, taka i od emocionalni i karakterni svojstva na predanost, dolg, qubov i samo`rtvuvawe. Nacionalizmot e racionalna konstrukcija izgradena okolu svojata osnovna vrednost – nacijata i gi ima znacite na obedinuva~ki poim so po{iroka smisla i sodr`ina. Vo nego se vklu~eni qubovta i predanosta kon tatkovinata i kon celata nacija, so nejziniot duh, streme`, ideali i vrednosti. Pretstavnicite na nacijata se nositeli na nejziniot specifi~en beleg – nacionalizmot. Nacionalizmot pretstavuva aktivna sostojba na nacionalniot duh i soznanie na nacijata. Toj e iskreno povrzan so nejzinite interesi, vrednosti, ideali i istoriski streme`i. Zatoa toj pretstavuva aktivna i dinami~na sostojba na nacionalniot identitet. Komunisti~kata totalitaristi~ka ideologija e glaven vinovnik za diskreditiraweto na nacionalizmot kako “bur`oaska i reakcionerna” ideologija, povrzana so fa{izmot i nacizmot.

Se razbira, nacionalizmot ponekoga{ mo`e da mutira vo formi kako nacionalen ekstremizam, nacional{ovinizam i nacionalen nihilizam koi{to sozdavaat nacionalna netrpelivost, omraza, ksenofobija i sli~no. Nacionalnihilizmot odi vo sprotivna krajnost, ja negira nacijata i nacionalnata pripadnost i nejziniot sistem na vrednosti, a gi ignorira sostojbite na pot~inetost i asimilacija na svojot narod vo sosednite zemji.

Kako manifestacii na istiot se internacionalizmot i kosmopolitizmot. Korenite na internacionalizmot mo`at da se najdat vo marksisti~kata ideologija od tipot “proleteri od site zemji, obedinete se.” Kosmopolitizmot pak e totalna sprotivnost na nacionalizmot i nacionalnite ideali, interesi i vrednosti gi gleda so prezir. Tipi~nite pojavi se “tatkovinata e tamu kade {to se ~uvstvuvam najdobro” i “jas sum gra|anin na svetot”.

Nema somnenie deka kaj nas se najprisutni poslednite dve kategorii. Kako inaku da se objasnat pojavite koga lu|eto, koi{to se poblisku do bugarskiot otkolku do makedonskiot nacionalizam, se nao|aat na ministerski i drugi odgovorni mesta vo makedonskata Vlada. Mo`e slobodno da se re~e (a ve}e nekolkupati sme go rekle), deka Makedonija e edinstvenata zemja na svetot koja dozvoluva tu|i nacionalizmi vo svoite sredini, a rezultatite se pove}e od o~igledni. Za niv mo`ete da ~itate sekoj den vo dnevnite vesnici.

Ako sakate da vidite kade se nao|ame vo svetot kako zemja, povelete ovie denovi na Skopskiot aerodrom. Stavete se vo pozicija na nekoj stranec i nabquduvajte. Gletkata ne potsetuva na nekoja afrikanska zemja. Turkanici, tepa~ki, |ubre, lu|e pa|aat vo nesvest, a informacii nikako da se dobijat. Se slu~uva nekoi lu|e da go ispu{tat avionot, bidej}i ne se vo sostojba da stignat do {alterite. Edna od neobjasnetite raboti se slu~uva na vlezot na Aerodromot. Ve pre~ekuva rampa, kade {to mora da platite za da vlezete na Aerodromot. Kade ste videle, pristapot na aerodrom da se pla}a?! Jas ne sum videl. Celata lakrdija ne e nova rabota. Taa se povtoruva sekoja godina. Vreme e Vladata seriozno da razmisluva na proda`ba na ova Javno pretprijatie na nekoja od mnogute stranski firmi koi{to se specijaliziraat za odr`uvawe na aerodromi. Ako sudime po rezultatite, nie o~igledno ne znaeme kako se pravi toa.