Tropar na praznikot

USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA - GOLEMA BOGORODICA

axika @ivanka Filipovska

"Bogorodice, i vo ra|aweto si ja so~uvala devstvenosta, a po svoeto uspenie ne si go ostavila svetot, tuku si se preselila vo `ivot, Majko na `ivotot, i so tvoite molitvi gi spasuva{ od smrtta na{ite du{i".

Pravoslavnata makedonska crkva na 28 avgust ili15 avgust po star kalendar, go proslavuva krajot na zemskiot `ivot na Presveta Bogorodica. Nejzinata smrt se narekuva uspenie od koe zra~i neizmerna svetlost i e praznik na radosta na site hristijani. So Uspenieto na Presveta Bogorodica po~nuva golemiot Bogorodi~en den, kako den na radosnoto preseluvawe na neboto i sredbata na Bo`jata majka so nejziniot sin i Bo`jiot svet, vo seta negova blagodet i neizmerna ubavina. I eve, "smrtta prestanuva da bide smrt... taa ne e poraz, tuku pobeda". Smrtta pominala vo besmrtno Uspenie, vo ve~en `ivot. Taa ne e razdeluvawe, tuku soedinuvawe na zemskoto so nebesnoto, Eve {to praznuvame na toj slaven den: "Smrtta se preobrazila vo zora na tainstveniot den". Vo Crkvata se pee: "Na Tvoeto besmrtno Uspenie sme se sobrale... "Slavej}i go Nejzinoto uspenie se se}avame na edinstvenata Pre~ista i blagoslovena Deva Marija. Majkata koja po Bo`ja volja i svoja soglasnost go rodila Bo`jiot Sin, go vospituvala i rastela ve~no `iviot Hristos. Nejzinoto Uspenie e svedo{tvo za toa deka e `iva i e so nas, zatoa {to Bo`jata Majka go osmisluva, osvetuva i prosvetuva `ivotot na milioni lu|e vo svetot.

Bo`jata Majka gi pazela Bo`jite zapovedi, ja {irela verata, go seela duhovnoto seme "so poln blagoslov na Hristovoto Evangelie". @iveej}i pred okolu dve iljadi godini, vo vremeto vo koe hristijanite bile ma~eni, i ubivani pred nejzinite o~i i "probodenoto nejzino srce so me~", umiral osuden na krst na smrt nejziniot sin, Isus Hristos. Po negovoto raspnuvawe, voskresnuvawe i voznesenie na neboto, taa po`iveala na zemjata u{te edinaeset godini. Za nea, s# do nejzinoto uspenie, se gri`el verniot i quben hristov u~enik, sv.Jovan Bogoslov, na kogo Gospod, umiraj}i na krstot, mu ostavil poraka i toj bil kako nejzin sin. Vo knigata za nejzinoto ~esno upokojuvawe se veli: "Brojot na godinite, koi neporo~nata Majka Boj`a gi po`ivea na zemjata se to~no pedeset i devet". Koga se molela na Eleonskata Gora, te~ele bezboj solzi od Nejzinite blagosloveni o~i. Toga{ & se javil Arhangel Gavril i ja izvestil deka po tri dena, vo tri ~asot }e bide upokoena. Toj & donel edna rajska granka od palmovo drvo, koja svetela so svetlost od nebesnata blagodat i koja }e se nosi pred odarot na Bo`jata Majka, kako znak na toa deka ja pobedila smrtta i nad nea nemaat vlast ni telesnata, ni du{evnata smrt. I rekol deka "}e pomine vo besmrten `ivot za da `ivee ve~no so Besmrtniot Car na slavata". Taa gi ohrabruvala i te{ela apostolite i drugite prisutni i im vetila deka po nejzinoto pretstavuvawe pred Boga, }e se moli za spasenieto na celiot svet. Ostavila pretsmrtna poraka, nejzinoto telo da bide pogrebano vo Erusalim, vo Getsimanskata Gradina, tamu kade {to bila grobnicata na nejzinite roditeli, sv. pravedni Joakim i Ana i stariot praveden Josif.

Na petnaesetti avgust, po stariot kalendar, vo tri ~asot Bo`jata Majka odgovorila: "Gotovo e srceto moe, Bo`e, gotovo e srceto moe. Neka mi bide po zborovite tvoi". Taa povtorno legnala na odarot. Mirno ja predala svojata du{a na Boga, vo racete na Svojot sin, bez da po~uvstvuva maki i bolka, kako da zaspala. Od nejzinoto telo se ~uvstvuval ~uden miris, a nejzinoto lice "svetelo kako sonce". Nejziniot pogreb bil veli~estven i so najsve~eno po~ituvawe.

Golem broj hristijani, so sve}i vo race i kadilnici odele peej}i molitvi.

Se smeta deka toj pogreb, "so zborovi ne mo`e da gi opi{e". Naedna{ povorkata bila voznemirena. Zlobnite Evrei, prvosve{tenicite i kni`evnicite se ispolnile so zavist i ispratile vojnici da ja spre~at povorkata, da gi ubijat Hristovite u~enici, a "teloto na Marija da go izgorat".

No, Bog "gi porazi so slepilo zlobnite goniteli".Toga{, evrejskiot sve{tenik Antonie gi dobli`il racete do kov~egot na bo`jata Majka, so cel da go zavrti, "no vo toj ~as angel Bo`ji mu gi otsekol dvete race". Toj se pokajal, pobaral pomo{ i ja izjavil svojata vera vo Gospod Isus Hristos. Sv.apostol Toma, stignal tretiot den i sakal da go celiva svetoto telo na Presveta Bogorodica. Toga{ apostolite go otvorile grobot, no toj bil prazen, a vo nego "na{le samo pla{tanica, a teloto ne be{e vo grobot". Majkata Bo`ja im se javila na apostolite, opkru`ena so bezbroj angeli i im rekla" raduvajte se, jas }e bidam so vas vo site denovi". Qubovta na Presveta Bogorodica e sovr{ena, beskrajna, i nesfatliva za ~ove~kiot razum, za{to nejzinata du{a stradala od tie lu|e {to tolku silno gi sakala, a tie go raspnale nejziniot sin- edinec. Pravoslavnata crkva n# u~i deka Bo`jata Majka, `iveej}i na neboto, gledaj}i ja slavata bo`ja, ima neizmerna qubov i so Svetiot Duh od Neboto, gi gleda, saka i za{tituva site lu|e na zemjata. Zatoa nejzinata smrt ne e nare~ena smrt, tuku Uspenie, zaspivawe, son, za{to taa e najdostoinstvenata, najveli~estvenata, najmilostivata majka na svetot. "Taa bila Hram na Tvorecot, hram na Slovoto bo`jo, Majka koja{to go hranela i na race go nosela na{iot Gospod i nejzinoto telo postanalo bo`estven hram i bilo vozneseno".